43. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju potrebe po stalni pomoči in postrežbi izvedenski organ I. stopnje poda izvedensko mnenje, da:
53. člen
Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi senata, delu in postopku pri podaji izvedenskega mnenja I. stopnje.
57. člen
Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje v zvezi s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi in delu senata ter o postopku pri podaji izvedenskega mnenja v zvezi z zahtevkom za uveljavitev pravic.
Dodatek za pomoč in postrežbo je dodaten denarni prejemek, ki pripada upravičencem za kritje povečanih življenjskih stroškov, ki jih imajo zaradi tega, ker so zdravstveno trajno tako prizadeti, da sta jim za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij nujno potrebni stalna pomoč in postrežba drugega.
Ob izpolnjevanju drugih pogojev imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo:
Zaposleni zavarovanci s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zaradi slepote, slabovidnosti ali nepokretnosti obdržijo to pravico, če jim delovno razmerje preneha brez njihove volje ali krivde.
Pomoč in postrežba za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb:
Pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb:
Dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence je utemeljen
Pri izpolnjevanju obrazca IZ-4 pri podaji izvedenskega mnenja o potrebi po pomoči in postrežbi je treba dosledno upoštevati »Strokovni standard prvostopenjskega izvedenskega mnenja pri zahtevku za dodatka za pomoč in postrežbo«, kot je bil sprejet v zaključkih učne delavnice z dne 13. oktobra 2001.
3. in 4. točka tega navodila določata način in obseg vnosa anamnestičnih podatkov, navajanja izvidov in izvida osebnega pregleda.
Zahtevek s predloženo medicinsko dokumentacijo se predloži v izdelavo izvedenskega mnenja le po predhodni ugotovitvi, da je pri osebi doseženo trajno, stabilno zdravstveno stanje in da sta zdravljenje in rehabilitacija zaključena (če gre za stanje po akutni bolezni ali poslabšanju kronične bolezni oziroma po poškodbi) ter da je predložena zadostna medicinska dokumentacija. Če tega predsednik invalidske komisije ali zdravnik izvedenec I ne potrdi, je treba zahtevati dopolnitev dokumentacije. Zlasti je potrebno zahtevati izvide psihiatra oz. oftalmologa v primerih, kjer gre za ugotovitev potrebe po nadzoru ali slepote oz. slabovidnosti.
V navajanju izvidov je treba navesti datum pregleda ali zaključene hospitalizacije, še zlasti če ta datum predstavlja datum priznanja dodatka za pomoč in postrežbo.
Pri izvidu osebnega pregleda mora biti vpisan datum pregleda in predvsem natančen mora biti opis kliničnega statusa v tistem delu, ki kaže zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb (funkcionalno stanje lokomotornega sistema, okvirni nevrološki status). Če je na primer funkcionalna prizadeta ena spodnja ali obe spodnji okončini, je treba v status napisati tudi, kakšno je funkcionalno stanje zgornjih udov in predvsem rok. Pri osebnem pregledu na domu oziroma v domu starejših občanov je potrebno opravljanje dnevnih aktivnosti preveriti in ne samo predvideti.
Viri: Učna delavnica ZPIZ Slovenije, 13. oktober 2001
Posvet predsednikov IK 6. november 2003
Zavarovana oseba samostojno izvaja usklajena dejanja pri hranjenju s postreženo hrano, jo samostojno razreže ali razkosa z žlico ali vilicami in jo zaužije tako, da hrano z žlico ali vilicami nese s krožnika v usta, jo prežveči in pogoltne.
Pri samostojni prehrani je pomembna zadostna gibljivost zgornjih okončin in psihična urejenost ter moč žvečenja in goltanja prežvečene hrane.
Ko se ne zaveda pomena hranjenja, ko pripravljene hrane ne nese v usta, a razlog za to ni v motoriki zgornjih okončin, ko jo količinsko nekritično nese v usta tako, da obstaja možnost zadušitve in sta potrebna stalen nadzor in usmerjanje s strani druge osebe.
Izvajanje usklajenih dejanj in nalog za oblačenje, čeprav počasi in s težavo, po vrstnem redu in v skladu s klimatskimi in družbenimi razmerami, pri čemer si oblačila lahko zapne na sprednji strani.
Zavarovana oseba se sama sleče, čeprav počasi in s težavo, in si pri tem lahko sama odpne oblačila na sprednji strani.
Za oblačenje in slačenje sta potrebni zadostna gibljivost lokomotornega sistema in psihična urejenost.
Zavarovana oseba sama ali s pomočjo pripomočkov obvlada izvajanje nalog pri obuvanju.
Zavarovana oseba sama ali s pomočjo pripomočkov obvlada izvajanje nalog pri sezuvanju.
Za obuvanje in sezuvanje sta potrebni zadostna gibljivost lokomotornega sistema in psihična urejenost.
Zmožnost zavarovane osebe, da kinetično uravnava telo pri vertikalizaciji oziroma samostojnem vstajanju iz sedečega položaja ali z medicinsko-tehničnimi pripomočki, ter začne samostojno hojo od ene do druge točke, ki sta oddaljeni med seboj najmanj pet metrov, ali to opravi s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov (palica, bergla/i, hodulja ali invalidski voziček, ki ga lahko sam upravlja).
Če se zavarovana oseba giblje v stanovanju z invalidskim vozičkom, mora obvladati tudi transfer na invalidski voziček in z njega.
Zmožnost zavarovane osebe, da lahko hodi na krajše razdalje, in sicer najmanj sto metrov, samostojno ali s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov (palica, bergla/i, hodulja ali invalidski voziček).
Če se zavarovana oseba giblje z invalidskim vozičkom, mora obvladati tudi transfer na invalidski voziček in z njega.
Ko zavarovana oseba hodi, vendar se zaradi psihične prizadetosti ne zaveda cilja in smeri ter časa in namena začete hoje.
Zavarovana oseba se lahko sama umiva pri umivalniku (obraz, roke, pazduhe in genitoanalno področje).
Tuširanje in kopanje ne sodita med osnovna življenjska opravila.
Za to aktivnost sta potrebni zadostna gibljivost zgornjih okončin in psihična neprizadetost.
Zavarovana oseba obvlada načrtovanje in izvajanje odvajanja urina in blata na stranišču ali toaletnem stolu.
Pri tem mora samostojno obvladati vzdrževanje ravnotežja telesa v sedečem položaju.
Zavarovanec ne more samostojno ali brez pomoči drugega spreminjati položaja telesa oziroma prilagoditi položaja telesa v postelji ali na invalidskem vozičku.
Zavarovana oseba, ki je zaposlena ali na poklicni rehabilitaciji, se zaradi prizadetosti okončin ali preostalega gibalnega sistema lahko giblje le s prekomernim osebnim naporom ob pomoči ortopedskih pripomočkov.
Zavarovana oseba s težjimi spremembami v psihičnem stanju (psihiatrični bolnik, poškodovanec po hujši kraniocerebralni travmi ipd.) v domači negi potrebuje stalen nadzor v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh nujnih življenjskih potreb.
Vlogi mora biti priložen izvid psihiatra oziroma kliničnega psihologa ali nevrologa.
Pri zavarovani osebi je ugotovljena potreba po pomoči in postrežbi pri opravljanju VSEH osnovnih življenjskih potreb, je popolnoma nepokretna, potrebuje pa tudi 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, ki se izvaja tedensko.
Izvaja jo strokovna oseba (najmanj medicinski tehnik) ali usposobljen negovalec, ki je laična oseba (v vlogi za potrebo po pomoči in postrežbi je naveden izvajalec teh storitev in datum njegove priučitve). Strokovna nega se izvaja trajno tedensko.
Vsak dan jo izvaja svojec zavarovane osebe, ki je usposobljen za postopke laične pomoči.
Viri:
Razširjen strokovni kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 24. marec 2011
Razširjen strokovni kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 7. junij 2012
Skupina izvedencev za ugotovitev kriterijev za potrebo po pomoči in postrežbi za najtežje prizadete upravičence 2. april 2013 (imenovana v skladu s sklepom 9. seje razširjenega kolegija direktorja Sektorje za izvedenstvo z dne 14. decembra 2012
Pomoč in postrežba sta uživalcu pokojnine nujni za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar:
Viri: 101. člen ZPIZ-2
Pomoč in postrežba sta uživalcu pokojnine nujni za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar:
Odločitev o nujni potrebi za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb se sprejme, kadar uživalec pokojnine ne zmore opravljati več kot polovice navedenih opravil.
Viri: 101. člen ZPIZ-2
Po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 je
Stališče Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo 12. februarja 1993:
1. Težji psihiatrični bolnik je kronični bolnik z izgubo realitetne kontrole, ki zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb in rabi občasen ali stalen nadzor.
2. 'V domači negi' pomeni, da bolnik biva zunaj stacionarne psihiatrične ustanove bodisi doma, v domu za starejše občane (socialni zavod) ali v tuji družinski oskrbi.
3. Oceno oziroma stopnjo prizadetosti naj poda specialist psihiater.
Definicija težjega psihiatričnega bolnika, kot jo je podal RSK za psihiatrijo, je vključena tudi v Sklepu o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo, ki ga je sprejela Skupščina ZPIZ Slovenije in je objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/2000:
Predsedniki invalidske komisije so na posvetu 11. aprila 2002 sprejeli sklep:
Viri: Drugi odstavek 101. člena ZPIZ-2
Stališče Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo, 12. februar 1993
Sklep Skupščine ZPIZ Slovenije o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo (Uradni list RS, št. 50/2000)
Posvet predsednikov IK 11. april 2002
Slepi in slabovidni imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če so kot taki že sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost, pa tudi če so takšni postali v času zavarovanja. Tudi po prenehanju delovnega razmerja brez lastne volje ali krivde obdržijo to pravico.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine. Tistim, ki so v obdobju po upokojitvi postali slabovidni, pa ta pravica ne pripada.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo od 1. januarja 2003 tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu.
Slepi zavarovanci so upravičeni do višjega, slabovidni pa do nižjega mesečnega denarnega prejemka.
Viri: 100. in 103. člen ZPIZ-2
Oseba je slabovidna (druga točka definicije), če ima:
Oseba je slepa (3., 4., 5. točka definicije), če ima:
Viri: Definicija slepote in slabovidnosti, RKS za oftalmologijo 8. marec 1996
Izvid preiskave vidnega polja z računalniškim testiranjem drugače prikaže izpade, ker v tem primeru vidno polje ni omejeno s črto, ampak pokaže prag vzdražnosti posameznih delov mrežnice, kjer je meja vedno zabrisana in jo je težko oceniti na stopinjo natančno. Poleg tega je računalniški perimeter narejen tako, da običajno testira le polje znotraj 30 stopinj vidnega kota.
Doc. dr. Marko Hawlina, član RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani predlaga, da za zavarovance za tovrstno oceno pridobimo
izvid perimetrije po Goldmanu,
ki še vedno ostaja standardna metoda za periferne izpade, in da pri perimetriji po Goldmanu upoštevamo kot merodajno izoptero II/4 in ne npr. V/4, ki je bistveno večja in velikokrat ohranjena tudi pri bolnikih s pigmentno retinopatijo.
Viri: Mnenje doc. dr. Marka Hawlina, člana RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani
Posvet predsednikov IK 16. november 2000
Zavarovanec nujno potrebuje stalno pomoč in postrežbo kot slepa oziroma slabovidna oseba od ..... (datum okulističnega izvida / datum izkazane slepote oz. slabovidnosti) dalje.
Viri: Okrožnica direktorja izvajanja zavarovanja, 6. marec 2000
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo nepokretni zavarovanci,
To pravico obdržijo tudi po prenehanju delovnega razmerja brez lastne volje ali krivde.
Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov.
Nepokretnim osebam se dodatek odmeri v enaki višini kot pri tistih, ki ne zmorejo opravljati vseh osnovnih življenjskih opravil.
Viri: 100. in 103. člen ZPIZ-2
8. seja razširjenega kolegija direktorja Sektorja za izvedenstvo 12. december 2013
Zmožnost premikanja je zmanjšana za 70 odstotkov pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali preostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče aplicirati, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore.
Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 odstotkov je podana:
Viri: 102. člen ZPIZ-2
Najteže prizadeti upravičenci so osebe, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege.
Najtežje prizadeti upravičenci so upravičeni do najvišjega mesečnega denarnega prejemka.
Viri: Tretji odstavek 103. člena ZPIZ-2
Zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete kategorije upravičencev mora vsebovati obvezno medicinsko dokumentacijo:
Vloga mora vsebovati izjavo patronažne službe, če pa te ni, mora biti priloženo potrdilo o tem, kdo izvaja stalno zdravstveno nego, katere storitve in kako pogosto.
Izvedensko mnenje za najteže prizadete upravičence na invalidski komisiji I. stopnje poda izvedenec zdravnik posameznik.
Izvedensko mnenje se lahko poda samo na temelju predložene medicinske dokumentacije, če je ta dovolj izčrpna in zadostna za objektivno podajo mnenja.
V nasprotnem primeru opravi izvedenec zdravnik posameznik osebni pregled zavarovanca na domu ali v domu starejših občanov.
Viri: Okrožnica številka 4 direktorja izvajanja zavarovanja, 16. december 1998
Posvet predsednikov IK, 18. september 1998
Prva seja ožjega kolegija direktorja Sektorja za izvedenstvo, 18. februar 2015
Po strokovnem simpoziju Ocenjevanje invalidnosti, telesne okvare in potrebe po pomoči in postrežbi drugega pri nevroloških bolnikih, ki je potekal 8. in 9. decembra 2000 v organizaciji ZPIZ in Nevrološke klinike, je Razširjeni strokovni kolegij nevrološke klinike sprejel predlagane zaključke tega simpozija,
ki so bili soglasno sprejeti na posvetu predsednikov invalidskih komisij 25. oktobra 2001 in dopolnjeni na strokovnem sestanku predsednikov invalidskih komisij in specialistov nevrologov 18. oktobra 2007:
Viri: Zaključki nevrološkega simpozija, 8. in 9. december 2000
Posvet predsednikov IK, 25. oktober 2001
Strokovni sestanek predsednikov IK in specialistov nevrologov, 18. oktober 2007
Razširjen strokovni kolegij direktorja sektorja za izvedenstvo, 7. december 2007
Pri pljučnih bolnikih, ki želijo pridobiti pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, sama terapija s kisikom na domu ni razlog za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Potrebo po tem priznanju dopolnjujejo drugi spremljajoči znaki bolezni oziroma popuščanja organskih sistemov.
Viri: Posvet predsednikov IK 10. junij 1999
Posvet predsednikov IK 11. november 1999 direktorja Sektorja za izvedenstvo 8. oktober 2009