Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Poleg izpolnjevanja pogojev dopolnjene pokojninske dobe in določene starosti je eden izmed pogojev za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Navedeno pomeni, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji ves čas od vzpostavitve sistema dalje vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih, ki jih zakon izrecno dovoljuje.
Izjeme od načela nezdružljivosti uživanja starostne ali predčasne pokojnine in hkratnega opravljanja dela oziroma dejavnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/133 in 102/15,v nadaljevanju ZPIZ-2) in Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 102/15, v nadaljevanju ZPIZ-2B):
ZPIZ-2B spreminja določbo tretjega odstavek 116. člena ZPIZ-2 in določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
37,5 odstotka, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
25 odstotkov, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in
12,5 odstotka, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
Uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
Če pa je uživalec invalidske pokojnine kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik, ne izgubi pravice do pokojnine, ampak mu ta miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.
ZPIZ-2B pa na novo ureja tudi status uživalca invalidske pokojnine v tujini. Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje. Pred ZPIZ-2B se je uživalcu invalidske pokojnine prenehala izplačevati invalidska pokojnina z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja v tujini in ni bilo posledice izgube pravice.
Po določbi 18. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena, 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.
Upokojenci ne glede na vrsto pokojnine niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi drugega pravnega razmerja, temveč morajo izplačevalci plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po 2. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2.
Na podlagi drugega pravnega razmerja izplačevalec, niti zavarovanec ne vlagata prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja, temveč se le obračuna in plača prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Na uživanje pokojnine ne vpliva obseg opravljenega dela, niti višina izplačila.
V okviru druge področne zakonodaje je urejeno še začasno in občasno delo upokojencev (Zakon o urejanju trga dela), osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo (Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno) in opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Zakon o kmetijstvu).
V nadaljevanju pojasnjujemo zakonske okvire naštetih oblik dela uživalcev pokojnin:
Po noveli zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) lahko od 1. 7. 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino), opravljajo začasno ali občasno delo. To se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.
Podrobneje: na spletni strani MDDSZ
Osebno dopolnilno delo ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014). Določila tega zakona, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela, se bodo uporabljala od 1. 1. 2015 dalje.
Upokojenci, ki opravljajo osebno dopolnilno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.
Vse v zvezi s prijavo osebnega dopolnilnega dela najdete na spletni strani Ajpes na naslednji povezavi: Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.
Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo.
Podrobneje o osebnem dopolnilnem delu:
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno. Upokojenci, ki opravljajo kratkotrajno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.
Več o kratkotrajnem delu - na spletnih straneh MDDSZ
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila). Pod dopolnilno dejavnost na kmetiji gre razumeti različne dejavnosti - od predelovanja kmetijskih pridelkov do turizma.
Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ureja Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015).
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota.
V zvezi z opravljanjem dopolnilne dejavnosti glede obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ločimo dva primera:
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15, Ljubljana
Zavod po telefonu ves poslovni čas nudi splošne informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Informacije o konkretnem postopku lahko pridobite osebno v času uradnih ur.
Tel Fax |
01 4745 100 +386 1 432 10 46 |
E-naslov | informacije@zpiz.si |
Uradne ure Ponedeljek in torek Sreda Petek |
8-12 in 13-15 8-12 in 13-17 8-13 |
Poslovni čas Ponedeljek, torek in četrtek Sreda Petek |
8-15 8-17 8-13 |
Kontaktni center je razdeljen po področjih informacij za stranke: | Telefonske številke: |
Informacije o bremenitvah prejemkov, ki vam jih nakazuje zavod | 01 4745 901 |
Druge informacije o nakazilih zavoda | 01 4745 902 |
Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja | 01 4745 903 |
Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja | 01 4745 904 |
Informacije o uveljavljanju pravic s področja mednarodnega zavarovanja | 01 4745 905 |
Informacije v zvezi s posredovanjem podatkov na obrazcih i-REK in M4 | 01 4745 906 |
Informacije glede obvestil o neobračunanih prispevkih | 01 4745 907 |
Informacije o obdobjih zavarovanja, osnovah in prispevkih | 01 4745 908 |
Pomoč uporabnikom elektronskih storitev eZPIZ in BiZPIZ | 01 4745 909 |
Elektronska storitev Informacije o stanju zadeve | 01 4745 999 |
Elektronska storitev o zadnjih nakazilih zavoda | 01 4745 998 |
Najpogostejši uporabljeni obrazci
Pomembnejše povezave