Zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja

31.05.2016

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja (18. člen ZPIZ-2)

Krog zavarovancev:

Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena, 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen če so uživalci pokojnine.

Upokojenci torej ne glede na vrsto pokojnine ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi drugega pravnega razmerja, temveč bodo morali izplačevalci plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila, in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po 2. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2. Na uživanje pokojnine ne vpliva niti obseg opravljenega dela niti višina izplačila.

Določba 18. člena ZPIZ-2 se je začela uporabljati 1. januarja 2014. S 1. januarjem 2015 je v veljavo stopila novost glede obveznega zavarovanja oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Po določbi drugega odstavka  28. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) se namreč posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo iz 12. člena tega zakona, obvezno pokojninsko in invalidsko zavaruje v skladu z 18. členom ZPIZ-2.

Nadalje je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C), ki se je začel uporabljati 1. februarja 2015, prinesel še novosti glede obveznega zavarovanja oseb, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Iz navedenega zakona tako izhaja, da se v skladu z 18. členom ZPIZ-2 obvezno zavarujejo tudi dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela.

Obvezno se zavarujejo tudi dijaki, študentje oziroma udeleženci izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 in so uživalci družinske pokojnine. Obveznost zavarovanja na priznanje in uživanje pravice do družinske pokojnine ne vpliva. To pomeni, da so te osebe lahko, kljub zavarovanju po 18. členu ZPIZ-2 še nadalje prejemniki družinske pokojnine oziroma, se lahko družinska pokojnina ob izpolnjevanju pogojev za družinsko pokojnino prizna tudi osebi, ki je vključena v obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 iz naslova začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov.

Vrste oziroma oblike drugih pravnih razmerij:

Kot delo v okviru drugega pravnega razmerja se šteje zlasti delo: po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava; kot prokurist ali poslovodna oseba po predpisih o gospodarskih družbah; na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavoda, zadruge, zbornice, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; na podlagi imenovanja za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave; na podlagi vpisa v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev.

Navedene so najpogostejše oblike civilnih pogodb, ki so temelj za drugo pravno razmerje.

Kdaj nastopi obveznost zavarovanja glede na vrstni red pravnih razmerij in druge okoliščine:

Zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja se vzpostavi na podlagi plačila prispevkov za tiste osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom ali niso prostovoljno vstopile v obvezno zavarovanje. Iz tega izhaja, da se zavarovanje vzpostavi za osebe, ki:

  • niso uživalci pokojnine,
  • niso obvezno zavarovane ali
  • so obvezno zavarovane s krajšim delovnim/zavarovalnim časom.

Če se v skladu z Uredbo 883/2004 za zavarovanca, ki ima sočasno zaposlitev ali samozaposlitev v drugi državi članici EU, določi uporaba zakonodaje druge države članice za vsa obvezna socialna zavarovanja, na podlagi drugega pravnega razmerja v RS ne bo nastala obveznost zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, ker se v takem primeru zakonodaja RS ne uporablja. To velja za primere, ko tuji nosilec zavarovanja izda obrazec A1, s katerim se izkaže uporaba zakonodaje druge države članice.

V skladu z mnenjem MDDSZ številka 1031-60/2012-6 z dne 09.12.2013 pa lahko tuj nosilec zavarovanja namesto obrazca A1 predloži tudi druga ustrezna dokazila (potrdila), ki ga izda pristojni organ oziroma nosilec socialnega zavarovanja v drugi državi članici EU, s katerim potrdi, da je za tega delavca, na podlagi Uredbe (ES) 883/04, pristojen za zakonodajo s področja socialne varnosti.

Seznam pristojnih organov in nosilcev socialnega zavarovanja je dostopen na spletni strani Evropske komisije.

V zvezi z obrazcem A1 pojasnjujemo, da ta obrazec potrjuje, katera zakonodaja o socialni varnosti velja za imetnika tega obrazca. Obrazec A1 izda država, katere zakonodaja velja, in potrdi, da za osebo ne velja zakonodaja nobene druge države, s katero je ta oseba povezana, tako ta oseba ni zavezana k plačilu prispevkov za socialno varnost v drugih državah.

Obveznost in zavezanci za plačilo prispevkov:

Na podlagi drugega pravnega razmerja niti izplačevalec niti zavarovanec ne vlagata prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja, temveč se le obračuna in plača prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Obveznost plačila prispevkov za zavarovance, ki so obvezno zavarovani na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, nastane, če zavarovanec ob izplačilu prejemka iz tega pravnega razmerja izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje.

Ne glede na prej omenjeno pravilo, obveznost plačila prispevkov za zavarovance v drugem pravnem razmerju nastane tudi, če ob izplačilu niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje na tej podlagi, so pa bili izpolnjeni ti pogoji v času, ko je zavarovanec opravljal delo v okviru drugega pravnega razmerja.

Podatke, na podlagi katerih se ugotovi izpolnjevanje pogojev za obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka zagotavlja zavarovanec.

Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica, ki velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela. Vrednost vrednotnice je določena v višini 9,00 EUR; in sicer 7,00 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2,00 EUR za zdravstveno zavarovanje.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko opravlja samo na podlagi ustrezno izdane in  izpolnjene napotnice Zavoda RS za zaposlovanje ali pooblaščenega koncesionarja za posredovanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov. V primeru, da je dijak ali študent pred opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, na kateri drugi podlagi: samozaposlena oseba (15. člen ZPIZ-2); družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba (16. člen ZPIZ-2); prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje (25. člen ZPIZ-2); prejemnik starševskega dodatka (19. člen ZPIZ-2) mora dijak ali študent še pred izdajo napotnice izkazati vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z Izpisom obdobij zavarovanja v RS Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Izpis obdobij zavarovanja v RS lahko dijaki in študenti pridobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, možna pa je tudi elektronska oddaja vloge za Izpis obdobij zavarovanja v RS v sklopu storitve Moj eZPIZ. Vloga za Izpis obdobij zavarovanja v RS se nahaja na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

V vseh ostalih primerih, ko ne gre za opravljanje osebnega dopolnilnega dela oziroma začasnega in občasnega dela dijakov in študentov po predpisih, ki urejajo to delo, mora zavarovanec neposredno pred izplačilom izplačevalcu podati pisno izjavo oziroma posredovati ustrezne podatke, in sicer:

  • ali je upokojenec,
  • ali je v času izplačila zavarovan s polnim delovnim časom,
  • ali je v času izplačila zavarovan s krajšim delovnim časom oziroma ni vključen v zavarovanje
  • ali je bil v času opravljanja dela zavarovan s polnim delovnim časom,
  • ali je bil v času opravljanja dela zavarovan s krajšim delovnim časom oziroma ni vključen v zavarovanje.

Status upokojenca se za upokojence, ki prejemajo pokojnino v RS, lahko izkaže tudi s kartico upokojenca. Za osebo, ki prejema pokojnino v drugi državi članici EU, se prav tako upošteva status upokojenca in je glede obveznosti zavarovanja izenačena z upokojenci v RS. V Uredbi 883/2004 je namreč določeno, da se dejstva, nastala v drugi državi članici, upoštevajo kot da bi nastala na območju RS.

Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tretjih držav, pa niso izenačene z upokojenci v RS, ker bilateralni sporazumi takšnih določb ne vsebujejo. V tem primeru morajo izplačevalci ne glede na prejemanje pokojnine iz tretje države plačati oba prispevka.

Za namen dokazovanja o vključenosti v obvezno zavarovanje in o delovnem/zavarovalnem času lahko zavarovanec sam pridobi izpis obdobij zavarovanja pri zavodu ali pa izplačevalca pisno pooblasti, da te podatke pridobi zanj.

Delodajalec oziroma izplačevalec prejemkov na podlagi drugega pravnega razmerja brez pooblastila zavarovanca ne bo mogel vpogledati v zavarovančeva obdobja zavarovanja.

Če se izplačilo prejemka in plačilo prispevkov za drugo pravno razmerje izvede v tekočem koledarskem letu za delo, ki je bilo opravljeno v preteklem koledarskem letu, in so bili v preteklem letu izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, se šteje, da je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja v letu, v katerem je opravljal delo.

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.

Zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca po stopnji 15,5 odstotka je zavarovanec. Zavezanec za plačilo prispevka delodajalca po stopnji 8,85 odstotka je izplačevalec prejemka. ZUJF-C glede zavezanca pa plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev določa, da so za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev po stopnji 8,85 odstotka  zavezane organizacije (posredniki začasnega in občasnega dela dijakov in študentov). Za zavarovanca mora izplačevalec obračunati in odtegniti prispevek zavarovanca ob izplačilu prejemka. Izplačevalec dohodka iz drugega pravnega razmerja prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračuna na za to predvidenem obrazcu (npr. REK-1, REK-2). To velja v vseh primerih, ko je izplačevalec prejemka tudi plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (je pravna oseba s sedežem v RS ali podružnica tuje pravne osebe, registrirana v RS, ali fizična oseba, ki v RS opravlja dejavnost kot poslovni subjekt, ali tuji poslovni subjekt, ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v RS).

Če izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (je tuja pravna oseba, ki v RS nima registrirane podružnice ali poslovne enote nerezidenta, ali je fizična oseba, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti), je zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec.

Če je v skladu s prejšnjim odstavkom zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec, ugotovi višino prispevka davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke mora plačati prispevke v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2.

Če oseba, ki bo opravljala delo oziroma storitev na podlagi drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka poda izjavo, da ni upokojenec in ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma je vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar za krajši delovni čas od polnega izplačevalec prejemka za osebe za katere velja zakonodaja Republike Slovenije ob izplačilu po 1. 1. 2014 obračuna prispevek zavarovanca v višini 15,5 odstotka od bruto prejemka in prispevek delodajalca v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka. Obračun in plačilo prispevka zavarovanca v višini 15,5 odstotka od bruto prejemka in prispevka delodajalca v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka se izvede tudi ob izvedbi plačila dijaku ali študentu na REK-2 obrazcu.

Za osebe, za katere v skladu z Uredbo ES 883/2004 glede vključitve v obvezna socialna zavarovanja velja zakonodaja druge članice EU, izplačevalec prejemka ob izplačilu po 1. 1. 2014 obračuna prispevek zavarovanca v višini 15,5 odstotka od bruto prejemka in prispevek delodajalca v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka, razen če oseba predloži obrazec A1. V primeru predložitve tega obrazca se ne obračuna niti prispevek v višini 8,85 odstotka.

Za osebe, ki so ali niso v zavarovanje vključene v tretji državi izplačevalec prejemka ob izplačilu po 1. 1. 2014 obračuna prispevek zavarovanca v višini 15,5 odstotka od bruto prejemka in prispevek delodajalca v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka.

Če oseba, ki bo opravljala delo oziroma storitev na podlagi drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka poda izjavo, da je upokojenec oziroma je vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za poln delovni oziroma zavarovalni čas izplačevalec prejemka ob izplačilu obračuna le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka.

Kadar je prejemnik delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prijavljen s polnim delovnim časom (40 ur tedensko). Ko taka oseba opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja, mora izplačevalec prejemka obračunati prispevek 8,85% od bruto prejemka.

Kadar prejemnik delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila ni zaposlen oziroma ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in hkrati opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja, pa mora izplačevalec prejemka pri izplačilu obračunati oba prispevka, torej 15,5 odstotka in 8,85 odstotka od bruto prejemka.

Ugotavljanje obdobja zavarovanja in osnove za izračun pokojninske osnove:

V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.

Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 odstotkov povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona. V prehodnem obdobju od leta 2013 do leta 2018 je treba upoštevati zneske referenčnih osnov, kot so določeni v 8. in 11. odstavku 410. člena ZPIZ-2 (v letu 2013 in 2014 znesek minimalne plače, v letu 2015 znesek 54 odstotkov povprečne plače, v letu 2016 znesek 56 odstotkov povprečne plače in v letu 2017 znesek 58 odstotkov povprečne plače).

Obdobje zavarovanja, ugotovljeno na opisan način, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.

Če zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2 v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Če je bil zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2 v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

Če zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2 v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.

Če je pravno razmerje iz 18. člena ZPIZ-2 nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu.

Osebam, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, se v letu 2015 izračuna trajanje zavarovanja največ od 1. 2. 2015 dalje, kar pomeni največ 11 mesecev.

Zavod za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 na podlagi podatkov o višini izplačila in višini plačanih prispevkov oblikuje prijavo v zavarovanje in odjavo iz zavarovanja in jo vnese v matično evidenco zavarovancev.

Osnova za določitev pokojninske osnove se bo za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 oblikovala na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, ki bo zavodu posredovala podatke o plačanem prispevku za vse osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo in izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer na podlagi podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja, odločb o odmeri akontacije dohodnine in odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost ter knjigovodskih evidenc, izkazanih po delodajalcu ali zavarovancu, če delodajalec ni plačnik davka. Na podlagi teh podatkov bo zavod oblikoval prijavo podatkov o osnovah in jo vnesel v matično evidenco zavarovancev.

Informativni izračun datuma upokojitveNa izračun

Uradne ure in kontakti

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15, Ljubljana

 

Zavod po telefonu ves poslovni čas nudi splošne informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Informacije o konkretnem postopku lahko pridobite osebno v času uradnih ur.

 

Telefon
Telefonski odzivnik
Fax
+386 1 474 51 00
+386 1 474 56 92
+386 1 432 10 46
E-naslov informacije@zpiz.si
Uradne ure
Ponedeljek in torek
Sreda
Petek

8-12 in 13-15
8-12 in 13-17
8-13
Poslovni čas
Ponedeljek, torek in četrtek
Sreda
Petek

8-15
8-17
8-13
Informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin +386 1 474 56 50