Sporočilo za javnost: 15. seja Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, 28. 2. 2024

28.02.2024

Svet zavoda je na današnji seji sprejel Letno poročilo za leto 2023, odločal o 4,2-odstotni uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin za telesno okvaro ter sprejel Sklep o spremembah Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja.

Letno poročilo 2023

Zavod je leto 2023 zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 7.103.132.165 evrov, ki so bili za 0,5 odstotka oziroma 38,4 milijona evrov višji od načrtovanih v Finančnem načrtu zavoda za leto 2023. V primerjavi z letom 2022 so bili skupni prihodki zavoda nominalno višji za 5,8 odstotka oziroma 388 milijonov evrov ter realno nižji za 1,5 odstotka (povprečna letna inflacija je znašala 7,4 odstotka). V strukturi prihodkov zavoda se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 za 2,34 odstotne točke zvišal delež davčnih prihodkov. Višji delež davčnih prihodkov je posledica višjih prihodkov od prispevkov za socialno varnost in je najvišji od leta 1996, ko je bila dvakrat znižana prispevna stopnja delodajalca.

Skupno povprečno število zavarovancev se je v letu 2023 povečalo in je znašalo 999.043 (989.063 v letu 2022). Bilo je najvišje v vsej zgodovini zavarovanja. Več kot milijon zavarovancev je bilo v vsakem mesecu drugega polletja, največ v avgustu (1.011.530). Stopnja rasti je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 znašala 1 odstotek (9.980 zavarovancev), na kar je vplivalo predvsem višje število pri največji kategoriji zavarovancev, zaposlenih pri pravnih osebah. Število teh se je povečalo za 0,9 odstotka oziroma 7396 zavarovancev.

V letu 2023 je bilo povprečno 635.012 uživalcev starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja, kar je 6930 uživalcev več kot v letu 2022. Stopnja rasti je bila 1,1-odstotna, kar je več kot so znašale stopnje rasti v preteklih osmih letih (2015–2022) in enako, kot je bilo v letu 2014. Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je v letu 2023 znašalo 1,57 in se v primerjavi z letom 2022 ni spremenilo.

Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 povečalo za 9415 uživalcev oziroma 2 odstotka. Decembra 2023 je bilo 484.383 uživalcev starostne pokojnine, kar je 10.773 ali 2,3 odstotka več uživalcev kot v istem mesecu predhodnega leta. Nadaljuje se trend upadanja števila uživalcev invalidskih pokojnin. Povprečno število uživalcev invalidske pokojnine se je v letu 2023 zmanjšalo za 1668 oseb oziroma 2,3 odstotka in se od leta 2001 vseskozi zmanjšuje (z izjemo leta 2005, ko se je povečalo za 0,1 odstotka). Prav tako se je v letu 2023 zmanjšalo povprečno skupno število uživalcev družinske in vdovske pokojnine, in sicer za 1285 oseb oziroma 1,6 odstotka. V letu 2023 je bilo povprečno število uživalcev teh dveh vrst pokojnin 80.716. Na drugi strani se je povečalo povprečno število uživalcev delne pokojnine (40. in 116. člen ZPIZ-2, delna pokojnina in ponovni vstop v zavarovanje), in sicer za 468 oseb oziroma 11,1 odstotka. V letu 2023 jih je bilo v povprečju 4.672. Povprečno število uživalcev 40 oziroma 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 prav tako povečalo, in sicer za 12,3 odstotka, na 18.372 uživalcev. Konec decembra 2023 je bilo 20.711 uživalcev dela starostne pokojnine (med njimi 16.578 uživalcev 40 odstotkov starostne pokojnine in 4133 uživalcev 20 odstotkov starostne pokojnine).

Povprečno število uživalcev vseh vrst nadomestil iz invalidskega zavarovanja je bilo v letu 2023 43.099. V primerjavi z letom 2022 jih je bilo 1,2 odstotka manj, predvsem zaradi zmanjšanja števila uživalcev nadomestil po ZPIZ/92. Povprečno število uživalcev DPP se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 povečalo za 2,7 odstotka, na 34.015 uživalcev, povprečno število uživalcev invalidnine za telesno okvaro pa se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 povečalo za 9,6 odstotka, na 43.280 uživalcev, zaradi novele ZPIZ-2J, ki od 7. 8. 2021 zavarovancem omogoča pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Letni dodatek je v letu 2023 prejelo 660.088 prejemnikov, kar je 0,5 odstotka oziroma 3203 osebe več kot v letu 2022. Tako kot v letu 2022 je bil izplačan v petih različnih zneskih.

V letu 2023 so se pokojnine in drugi prejemki redno uskladili v februarju z veljavnostjo od 1. januarja 2023. Redna uskladitev je znašala 5,2 odstotka. V novembru in decembru 2023 so uživalci pokojnin in uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja skupaj z izplačilom rednih prejemkov za november in december, skladno z ZIPRS2324-A, prejeli tudi povečan del prejemkov v višini 1,8 odstotka. V decembru 2023 pa je bil po določbah istega zakona izplačan še zimski letni dodatek, ki se je izplačal upravičencem v znesku 40 odstotkov letnega dodatka, do katerega so bili upravičeni v letu 2023. Decembra 2023 je bil izplačan 648.604 prejemnikom. DPP in invalidnine za telesno okvaro so se s 1. marcem uskladili za 10,3 odstotka.

Najnižja pokojnina je od 1. januarja 2023 znašala 310,11 evra. V decembru 2023 je bilo 6.840 uživalcev najnižje pokojnine. Novela ZPIZ-2I je na novo določila tudi znesek zagotovljene pokojnine, ki se odtlej usklajuje tako kot pokojnine. Zagotovljena pokojnina je od 1. januarja 2023 znašala 687,75 evra. Do zagotovljene pokojnine je bilo v decembru upravičenih 85.973 uživalcev starostne in invalidske pokojnine, od tega 77.424 uživalcev starostne pokojnine (44.914 žensk in 32.510 moških) in 8549 uživalcev invalidske pokojnine (5282 žensk in 3267 moških). Najnižji znesek invalidske pokojnine je od 1. januarja 2023 do konca koledarskega leta znašal 431,00 evra. V decembru 2023 je najnižji znesek invalidske pokojnine v takšni višini prejemalo 9.703 uživalcev.

Glede na vrsto izplačane pokojnine je bila povprečna mesečna bruto starostna pokojnina, izplačana v obdobju januar–december 2023, od primerljive v enakem obdobju leta 2022 višja za 5,1 odstotka in je znašala 826,88 evra, invalidska pokojnina višja za 4,5 odstotka in je znašala 636,42 evra, vdovska in družinska pokojnina pa višja za 4,8 odstotka in je znašala 502,84 evra. V letu 2023 je bila ugotovljena povprečna letna 7,4-odstotna inflacija, zato so se pokojnine v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšale za: starostne pokojnine 2,1 odstotka, invalidske pokojnine 2,7 odstotka ter vdovske in družinske pokojnine 2,4 odstotka.

Povprečna bruto starostna pokojnina brez uživalcev sorazmernega dela pokojnine in uživalcev delne pokojnine je v letu 2023 znašala 934,38 evra in je bila za 5,1 odstotka višja v primerjavi s predhodnim koledarskim letom. Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je v letu 2023 znašala 1.032,18 evra in je bila v primerjavi s predhodnim koledarskim letom za 4,8 odstotka višja.

Razmerje med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin ter povprečno neto plačo je v letu 2023 znašalo 64,4 odstotka (67 odstotkov v letu 2022), razmerje med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe in povprečno neto plačo pa 71 odstotkov (74,1 odstotka v letu 2022). Razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo se je v letu 2023 znižalo na 57 odstotkov (v letu 2022 je znašalo 59,3 odstotka).

Ob  bistveno povečanem obsegu dela na zavodu, ki mu ni sledilo povečanje števila kadrov, si je zavod intenzivno prizadeval zamejiti povečanje števila nerešenih zahtevkov in časov reševanja. Rešenih oziroma opravljenih je bilo 534.495 zahtevkov in storitev, kar je 5,5 odstotka več kot v letu 2022 in največ v zgodovini zavoda. Z navedeno realizacijo je zavod za 13,5 odstotka presegel načrtovano število rešenih zahtevkov. Povprečni čas reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji je znašal 79 dni in je za 2 dni krajši kot leta 2022.

V letu 2023 je zavod povečal popolnost podatkov MEZ o obdobjih zavarovanja in osnovah. Dosegel je 99,03-odstotni delež (v letu 2022 99,00-odstotni delež) popolnosti podatkov MEZ za aktivne zavarovance, to je zavarovance, ki bodo v prihodnosti lahko uveljavili katero izmed pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Leta 2023 se je nadaljevala širitev digitalnega poslovanja zavoda, potekalo je zaključevanje ključnih razvojnih projektov, velik obseg dela pri podpori ter informacijski izvedbi pa so terjale spremembe zakonodaje. Potekal je intenziven razvoj in dopolnjevanje informacijskih rešitev na področjih nakazovanja pokojnin, uveljavljanja pravic, upravljanja dokumentarnega gradiva in matične evidence zavarovancev.

Nadaljevala se je rast digitalnega poslovanja in uporabe digitalnih storitev. Uporaba digitalnih storitev za zavarovance in upokojence (eZPIZ) je narasla za 12 odstotkov, za organizacije (BiZPIZ) za 10 odstotkov. Osebni informativni pokojninski kalkulator je v letu 2023 zabeležil skoraj 236.000 uporab, Splošni informativni pokojninski kalkulator pa več kot 123.000 uporab. Uporaba drugih digitalnih storitev za stranke (eVloga za VSE, digitalna (SMS) odprema in oddaljena avtentikacija strank), razvitih v letu 2020 ob epidemiji covid-19 zaradi potreb po elektronskem poslovanju tistih uporabnikov, ki nimajo kvalificiranega digitalnega potrdila, se je v letu 2023 umirila oziroma rahlo upadla, a je uporaba teh storitev še vedno ostala na visoki ravni.

Zavod je zaradi doseženega obsega digitalizacije postopkov samo s prihrankom pri odpremi dokumentov v letu 2023 natisnil ocenjeno več kot 12 milijonov manj listov oziroma 60 ton manj papirja, s čimer je ob pomembnih neposrednih organizacijskih, ekonomskih in okolijskih učinkih digitalne preobrazbe dosegel tudi velike prihranke arhivskega prostora.

Letno poročilo 2023 je dostopno na naslednji povezavi: https://www.zpiz.si/cms/?ids=content2019&inf=68#x1

Ostali sprejeti sklepi

Poleg Letnega poročila za leto 2023 in Poročila o opravljeni inventuri za leto 2023 je svet zavoda sprejel sklep o uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo ter sklep o uskladitvi invalidnin za telesno okvaro, po katerih se bodo navedeni prejemki od 1. marca 2024 uskladili za 4,2 odstotka. Po uskladitvi bo dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter za slepe osebe in nepokretne iz 100. člena ZPIZ-2 znašal 361,69 evra, dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne osebe 180,85 evra in dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev 518,66 evra.

Sprejet je bil tudi Sklep o spremembah Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja.

Svet zavoda se je na koncu seznanil z osnutkom odzivnega poročila na Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS in podal soglasje k prodaji poslovnih prostorov v lasti zavoda v Murski Soboti.