1. Uvod

Raziskava Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji je posodobitev dveh predhodnih raziskav z istim naslovom iz leta 2007 in 2003 ter raziskave Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji iz leta 2005. Vse raziskave je financiral Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, tako da gre za že uveljavljeno raziskavo, ki se redno posodablja.

Poleg prejšnjih anket (za leta 1997-1999, 1999-2001, 2001-2003 in 2003-2005) pričujoča raziskava zajema tudi najnovejšo dostopno anketo, tj. anketo o porabi gospodinjstev za leta 2005-2007. Analiza teh novejših podatkov naj bi dala odgovor na vprašanje o srednjeročnih učinkih reforme in njenih posledicah na socialno-ekonomski položaj upokojencev. Ob tem je potrebno poudariti, da pri nekaterih tabelah (predvsem tistih, ki kažejo dohodkovno porazdelitev) rezultati, dobljeni iz ankete 2003-2005 in prikazani v sedanji študiji, nekoliko odstopajo od rezultatov obdelave ankete 2003-2005, ki so objavljeni v študiji decembra 2007. Odstopanja so posledica drobne napake pri kodiranju podatkov o dohodkovnih virih, ki smo jo odkrili šele naknadno. Ob tem je treba jasno reči, da ta (relativno majhna napaka) v ničemer ne vpliva na osnovne ugotovitve raziskave iz leta 2007. Res pa je, da z odpravo te napake trendi v dohodkovnem položaju upokojencev postanejo še bolj izraziti in "čisti".

Sama raziskava ima naslednjo strukturo. V drugem poglavju podajamo nekaj osnovnih metodoloških pojasnil, ki so potrebna za razumevanje analize. V tretjem poglavju opisujemo spremembe socialno-ekonomske strukture prebivalstva Slovenije. V četrtem poglavju podajamo prikaz dohodkovnega položaja upokojencev in upokojenskih gospodinjstev, medtem ko v petem poglavju sledi prikaz strukture dohodkovnih virov vseh gospodinjstev in upokojenskih gospodinjstev. V šestem poglavju primerjamo razlike v pokojninah med spoloma; bolj podrobna analiza tveganja dohodkovne revščine za različne tipe oseb in gospodinjstev pa je prikazana v sedmem poglavju. Na koncu podajamo in tudi taksativno navajamo osnovne ugotovitve naše raziskave.

Čeprav gre za utečeno in metodološko izpiljeno raziskavo, se – razumljivo – vedno porajajo tudi nova raziskovalna vprašanja, oziroma raziskovalne hipoteze, ki jih je potrebno podrobneje osvetliti in analizirati. Pri tokratni raziskavi se je izkazalo, da bi bilo potrebno ugotovitve o spreminjanju dohodkovnega položaja upokojencev dopolniti z analizo podatkov ZPIZ-a o porazdelitvi pokojnin pri starostnih upokojencih in upokojenkah, pri čemer ne bi bili vključeni prejemniki sorazmernih pokojnin, same pokojnine pa ne bi vključevale dodatkov (npr. varstvene dodatke). Poleg tega se je izkazalo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke (od ZPIZ-a) o povprečni pokojnini in povprečni pokojninski dobi upokojencev/upokojenk, glede na leto upokojitve. Čeprav je sicer znano, da so zaradi zaostrovanja pogojev pokojnine novih upokojencev ceteris paribus nižje od pokojnin "starih" upokojencev, bi bilo izjemno pomembno te dejanske razlike tudi ovrednotiti. Zgoraj omenjenih statističnih obdelav ni bilo moč opraviti v časovnem okvirju pričujoče raziskave, bi pa vsekakor bilo zelo potrebno, da se te obdelave opravijo čimprej.

Naj se na tem mestu zahvalimo tudi sodelavcem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Ani Nikšič Pentek, Sonji Šuštar in dr. Ines Sarazin Lovrečič za veliko pomoč pri pripravi podatkov ZPIZ-a.