5. Analiza dohodkovnega položaja prejemnikov nadomestil ZPIZ-a
Dohodkovni položaj posameznih skupin prebivalstva je potrebno analizirati na osnovi različnih podatkovnih virov in s tem prikazati določen pojav iz različnih zornih kotov. Dosedanja analiza je osnovana na podatkih ZPIZ-a in Zavoda RS za zaposlovanje, ki podaja osnovno kvantifikacijo posameznih nadomestil, izplačanih od ZPIZ-a ter od Zavoda RS za zaposlovanje. Gre predvsem za nadomestila za delovno aktivne osebe, ki jih prejemajo iz invalidskega zavarovanja, ter za osebe, ki imajo (kljub invalidnosti) še določeno delovno sposobnost in čakajo na zaposlitev oziroma imajo status brezposelne osebe. Analiza osnovana na teh podatkih - razumljivo – daje le en aspekt gmotnega položaja prejemnikov teh nadomestil. Na splošno je celovit položaj posameznih skupin možno analizirati s pomočjo Ankete o porabi gospodinjstev, a ker gre pri naši analizi za relativno majhno skupino prebivalstva, tovrstna analiza ni ne smiselna ne možna. "Smiselnost" izvira iz dejstva, da bi – v najboljšem primeru – podvzorec relevantnih prejemnikov bil premajhen za statistično analizo; "možnost" pa izvira iz dejstva, da obstoječe ankete nimajo posebne kode za tovrstno subpopulacijo. Seveda, tudi prikaz dohodkovnega položaja delovno-aktivnih in brezposelnih invalidov, na osnovi določenih predpostavk o dohodkih in delovnem statusu invalida ter statusu in dohodkih drugih članov gospodinjstva, daje pomemben vpogled v gmotni položaj posameznih tipov gospodinjstev. Težava oziroma pomanjkljivost tovrstne analize (ki je prikazana v poglavju 4) je, da gre za normativistično in ne pozitivistično analizo. Z drugimi besedami, ne analiziramo (empirično) gmotnega položaja dejanskih gospodinjstev, temveč ugotavljamo gmotni položaj "stiliziranih" oziroma "hipotetičnih" gospodinjstev. Ob tem tudi ne vemo, kakšen je dejanski relativni pomen posameznih gospodinjstev, konkretno, v kakšnih gospodinjstvih živijo delovno-aktivni in brezposelni invalidi.
Lahko torej ugotovimo, da za pozitivistično analizo gmotnega položaja na osnovi individualnih podatkov (posameznikov ali gospodinjstev) ostane le še dohodninska datoteka, ki seveda vključuje le dohodninske zavezance. Iz samega dohodninskega obrazca je razvidno, da ne moremo analizirati posameznih nadomestil ZPIZ-a, ker obstaja le skupna dohodninska rubrika nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob tem velja dodati, da ta rubrika v dohodninskih obrazcih obstaja šele od leta 2005 dalje; do vključno leta 200412 so ta nadomestila bila vključena v enotno dohodninsko rubriko pokojnina in nadomestila, izplačana pri ZPIZ-u.
Iz dohodninske datoteke lahko izluščimo zaposlene in delovno-aktivne osebe, ki so hkrati prejemala tudi nadomestila ZPIZ-a13. Po starem zakonu ZPIZ so delovno-aktivne osebe, ki so prejemale tudi nadomestila ZPIZ-a , prejemale bodisi nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, bodisi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. Ker je – žal- nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom bilo vključeno v dohodninsko rubriko plače in nadomestila plač in ne v rubriko pokojnina in nadomestila, izplačana pri ZPIZ-u, prejemnikov nadomestil plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ni bilo možno izluščiti iz osnovne dohodninske datoteke.
Večje zajetje delovno-aktivnih oseb, prejemnikov nadomestil ZPIZ-a, je bilo možno šele od leta 2003 dalje, ko so se začele uveljavljati določbe novega zakona ZPIZ-1, relevantne za delovno-aktivne in druge invalide. Tako je dajatev delna invalidska pokojnina nadomestila prejšnjo dajatev nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, toda prejemniki, ki so to pravico pridobili po starem zakonu so obdržali to pravico in tudi "staro" ureditev, kar pomeni, da je nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom bilo še naprej zavedeno v dohodninski rubriki plače in nadomestila plač. Sprememba zakonodaje je torej zadevala le nove prejemnike, tj. za prejemnike delne invalidske pokojnine je bila ta dajatev vpisana v dohodninsko rubriko pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZPIZ-u (za dohodninsko napoved leta 2004) oziroma v dohodninsko rubriko nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (od dohodninske napovedi za leto 2005 dalje).
Po novem zakonu ZPIZ-1 je prav tako bila ukinjena druga dajatev za delovno aktivne osebe, nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Namesto te dajatve je bilo uvedeno nadomestilo za invalidnost, ki je sicer namenjeno tako delovno-aktivnim osebam z zmanjšano delovno zmožnostjo kot tudi brezposelnim invalidom. Vse "nove" dajatve oz. nadomestila so bila dosledno zavedena v dohodninsko rubriko pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZPIZ-u (za dohodninsko napoved leta 2003 in 2004) oziroma v posebno dohodninsko rubriko nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (od dohodninske napovedi za leto 2005 dalje).
Iz zgoraj povedanega jasno sledi, da analiza, osnovana na dohodninskih podatkih, ne more vključiti niti vseh delovno-aktivnih invalidov, prejemnikov nadomestil izplačanih od ZPIZ-a, ker se za prejemnike "starega" nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom to nadomestilo še vedno vpisuje v rubriko plače in nadomestila plač.
Tabela 19 podaja dohodkovno strukturo (a) vseh dohodninskih zavezancev, ki so prejemali nadomestila ZPIZ-a, ter (b) delovno-aktivnih dohodninskih zavezancev, ki so prejemali nadomestila ZPIZ-a in (c) dohodninskih zavezancev, ki so prejemali nadomestila ZPIZ-a in niso bili delovno aktivni. Očitno se dohodkovna struktura med prejemniki nadomestila ZPIZ-a, ki so delovno aktivni in prejemniki nadomestila ZPIZ-a, ki niso delovno aktivni, močno razlikuje. Pri delovno-aktivnih zavezancih prevladuje dohodek od dela, delež nadomestil ZPIZ-a pa je pod 20 odstotkov njihovega celotnega bruto dohodka14. Pri prejemnikih nadomestil ZPIZ-a, ki niso delovno-aktivni, pa med dohodkovnimi viri prevladujejo nadomestila ZPIZ-a, saj predstavljajo (v letih 2006 in 2007) več kot 80 odstotkov celotnega dohodka teh zavezancev.
Tabela 20 podaja informacijo o ocenjenem številu prejemnikov nadomestil ZPIZ-a ter povprečno starost in spolno strukturo. "Ocenjeno" pravimo zaradi tega, ker gre za oceno, dobljeno iz sicer velikega dohodninskega vzorca15. Po pričakovanju je povprečna starost delovno-aktivnih prejemnikov nižja od starosti vseh prejemnikov tovrstnih nadomestil, v strukturi pa prevladujejo moški, ki predstavljajo blizu 60 odstotkov vseh prejemnikov nadomestil ZPIZ-a. Nadalje, iz podatkov lahko sklepamo, da je število prejemnikov tovrstnih nadomestil v porastu, pri čemer se delež delovno-aktivnih prejemnikov zmanjšuje.
Čeprav je dohodkovni položaj delovno-aktivnih prejemnikov nadomestil ZPIZ-a relativno ugoden – njihovi neto dohodki so še vedno blizu povprečni neto plači v RS – pa je jasno razviden trend relativnega slabšanja dohodkovnega položaja. Seveda, še precej slabši je dohodkovni položaj prejemnikov, ki niso delovno aktivni. Tudi tu je jasno razviden trend hitrega slabšanja njihovega relativnega dohodkovnega položaja; povprečni mesečni neto dohodki teh prejemnikov nadomestil ZPIZ-a so leta 2007 znašali le 51,8 odstotkov povprečne mesečne neto plače v RS.
_____________________
12Natančneje, do napovedi za odmero dohodnine za leto 2004.
13Natančneje, gre za osebe, ki so prejemale plačo ali nadomestilo plače (izplačano od delodajalca), regres in nadomestila ZPIZ-a. Torej vključujemo tudi osebe, ki morda v danem letu niso bile zaposlene, so pa namesto plače prejemale nadomestilo plače, izplačane od delodajalca.
14Ob tem je treba poudariti, da so od leta 2005 nadomestila ZPIZ-a v dohodninskem obrazcu navedena v neto znesku, tako da je dejanski pomen tega dohodkovnega vira (mišljeno kot odstotek celotnega neto dohodka) večji.
15Dohodninski vzorec je depersonaliziran tj. vsebuje le podatke o spolu in starosti zavezanca, ter njegove dohodke. Gre za velike vzorce: v letu 2005 je bilo zajetih 91 tisoč, v letu 2006 80 tisoč in v letu 2007 74 000 zavezancev.
ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
Kolodvorska 15, Ljubljana