Najpogostejša vprašanja in odgovori v zvezi z nakazovanjem pokojnin

Pojasnilo kratic, uporabljenih v nadaljevanju:
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, v nadaljevanju Zavod
  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo), Ur. l. RS, št. 109/2006, v nadaljevanju ZPIZ-1

Kazalo

Splošno

Kdaj so uradne ure za informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin?

Za splošne informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin smo vam na voljo na telefonski številki 01-4745-650 vsak dan; in sicer v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro, v sredo med 8. in 17. uro in v petek med 8. in 13. uro.

Informacije lahko dobite tudi osebno na Zavodu v času uradnih ur; in sicer v ponedeljek in torek med 8. in 12. ter od 13. in 15. uro, v sredo med 8. in 12. ter 13. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro.

Prejel sem odločbo o upokojitvi in me zanima, kdaj lahko pričakujem nakazilo?

Upravičencu pokojninskih in invalidskih dajatev Zavod nakaže prvo nakazilo praviloma v roku 20 dni po prejemu odločbe v sektor za nakazovanje pokojnin, v kolikor razpolaga z davčno številko uživalca. V nasprotnem primeru je izplačilo začasno zadržano, do pridobitve njegove davčne številke. Istočasno Zavod naredi tudi prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, v kolikor je imenovani do nje upravičen.

Sredstva se nakažejo na bančni račun ali preko poštne nakaznice na naslov bivališča, odvisno od volje posameznika, ki jo je izrazil na zahtevku za upokojitev. V primeru nakazila na bančni račun, prejme upravičenec na naslov bivališča obvestilo o nakazilu sredstev praviloma isti dan kot je valuta nakazila.

V kolikor upravičenec nakazila v navedenem roku ne prejme obvestila o nakazilu, svetujemo, da se obrne na oddelek za informacije o nakazovanju na telefonsko številko 01-4745-650.

Kako spremenim nakazilo na drug bančni račun oziroma sporočim novi naslov?

V kolikor uživalec želi pokojninske in invalidske prejemke prejemati na novi naslov ali na novi bančni račun, mora Zavodu sporočiti točne podatke o novem naslovu bivanja oziroma o naslovu za nakazilo (številko bančnega računa, z nazivom in naslovom banke).

Spremembo je možno vložiti pisno preko pošte ali osebno na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda.

Na spletni strani Zavoda v poglavju Obrazci sta vam na voljo dva obrazca, in sicer: 'Zahtevek za nakazilo na osebni račun' in 'Obvestilo o spremembi bivališča'.

V kolikor Zavod prejme pisno zahtevo po spremembi do 5. v mesecu, je sprememba realizirana za tekoči mesec, v nasprotnem primeru je sprememba lahko realizirana za naslednji mesec.

Uživalec pokojninskih in invalidskih dajatev mora vsako spremembo, ki vpliva na izplačilo pokojninskih in invalidskih dajatev sporočiti Zavodu pisno ali osebno v roku 8 dni po nastanku spremembe.

Prejemam družinsko pokojnino in me zanima, do kdaj moram predložiti šolsko potrdilo?

Originalno šolsko potrdilo je potrebno dostaviti Zavodu v začetku vsakega šolskega leta in sicer dijaki do 10. septembra, študenti pa do 10. oktobra vsako leto. Šolsko potrdilo naj bo opremljeno s številko upravičenca, dostavite pa ga na naslov: ZPIZ, Oddelek za nakazovanje pokojnin, 1518 Ljubljana. V primeru izrednega šolanja mora upravičenec vrniti Zavodu tudi posredovano mu izjavo glede pogojev o nadaljnji upravičenosti do pokojnine.

V kolikor ima posredovano šolsko potrdilo omejeno veljavnost (npr. zimski semester), je potrebno novo šolsko potrdilo dostaviti takoj po poteku veljavnosti predhodnega potrdila (npr. ob začetku novega semestra, to je do 10.4.)

Kdo in do kdaj ima pravico do družinske pokojnine?

Na podlagi 116. člena ZPIZ-1 imajo pravico do družinske pokojnine otroci na podlagi spodnjih navedb:

  1. Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
  2. Ne glede na določbo 20. člena tega zakona ima pravico do družinske pokojnine otrok, ki je po tem členu obvezno zavarovan (vajenci, ki so v učnem razmerju in se na podlagi sklenjene učne pogodbe poklicno izobražujejo pri delodajalcu ter so dopolnili najmanj 15 let starosti). V tem primeru mora otrok predlagati Zavodu potrdilo o prijavi v evidenco brezposelnih mesečno.
  3. Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju.
  4. Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
  5. Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.

Na podlagi 117. člena ZPIZ-1 sektor za nakazovanje pokojnin preko dokazil preverja upravičenje do nadaljnjega uživanja pokojnine; in sicer:

  1. Otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole.
  2. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik šolanja ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.

Na podlagi zahteve pa je o podaljšanju upravičenosti do družinske pokojnine lahko odločeno z upravno odločbo upoštevajoč 118. člen ZPIZ-1:

  1. Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.
  2. Če je otrok prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, ima v primeru, da se šola, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije.

Vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izplačevanje družinske pokojnine je potrebno Zavodu sporočiti pisno v roku 8 dni po nastanku spremembe.

Prejemam družinsko pokojnino in sem se zaposlil. Kaj moram storiti?

V primeru, da ste se tekom šolskega leta zaposlili, morate Zavodu to spremembo, ki vpliva na pravico do izplačevanja družinske pokojnine, pisno sporočiti najkasneje v roku 8 dni po nastanku spremembe.

Posredovanje obrazcev 'Potrdilo o živetju' za uživalce z bivališčem v tujini

Uživalci pokojninskih in invalidskih prejemkov, ki živijo v tujini, morajo Zavodu enkrat letno posredovati potrdilo o živetju, ki mora biti potrjeno s strani pristojnega državnega ali upravnega organa države.

V ta namen Zavod enkrat letno vsem uživalcem, ki živijo v tujini, posreduje na naslov bivališča obrazec 'Potrdilo o živetju', katerega morajo uživalci izpolniti v celoti, ustrezno overiti in originalnega vrniti Zavodu.

Uživalcem, ki živijo v državah na območju bivše SFRJ, Zavod obrazce posreduje praviloma v mesecu novembru in jih morajo uživalci vrniti najkasneje v mesecu januarju prihodnjega koledarskega leta; vsem ostalim uživalcem, ki živijo na območju drugih tujih držav, pa Zavod takšen obrazec posreduje praviloma v mesecu aprilu in ga morajo uživalci vrniti najkasneje do meseca junija istega koledarskega leta.

V kolikor uživalec iz kakršnegakoli razloga obrazca 'Potrdilo o živetju' ni prejel preko pošte, ga lahko dobi na spletni strani Zavoda v segmentu nakazovanje pokojnin pod točko b.

Zaradi nepravočasno dostavljenega potrdila o živetju Zavod začasno ustavi izplačevanje pokojnine vse do posredovanja zahtevanega potrdila.

Izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov po smrti uživalca

Po prejemu obvestila o smrti za posameznega uživalca Zavod ustavi izplačevanje pokojnine ali druge dajatve.

Pokojnina za mesec, v katerem uživalec umre, pripada dedičem v celoti.

V primeru, da je bila pokojnina za tekoči mesec še nakazana na osebni račun pokojnega (ker Zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je pokojnina predmet dedovanja in jo lahko izplača banka.

V primeru, da pokojnina za tekoči mesec ni bila izplačana, jo izplača Zavod na podlagi originalnega in pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, kdo je dedič omenjene pokojnine, točen naslov dediča, zahtevi za izplačilo pa je priložen tudi podatek o davčni številki dediča.

Za razliko od pokojnine pa pripada invalidsko nadomestilo največ do dneva smrti. Izplačilo zapadlih neizplačanih zneskov nadomestila dedičem lahko izplača le Zavod na enaki podlagi, kot to velja za pokojnine.

V primeru, da se je pokojnina izplačevala v roke pooblaščeni osebi, zahteva Zavod od prejemnika vračilo vseh sredstev, izplačanih po smrti upravičenca. Po vračilu sredstev Zavod pripadajoča sredstva nakaže dedičem.

Nisem dobil oziroma sem izgubil obvestilo o pokojnini, sedaj pa ga potrebujem. Kako lahko dobim dvojnik obvestila o nakazilu?

Dvojnik obvestila o nakazilu za določeni mesec vam lahko pošljemo na podlagi vašega pisnega zahtevka, ki mora vsebovati vaše osebne podatke in podpis.

Lahko pa ga prejmete osebno na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda v času uradnih ur.

Izplačilo letnega dodatka

Oglejte si tudi stran z informacijami o izplačilu letnega dodatka v tekočem letu.

Višina letnega dodatka in podlaga za izplačilo

Letni dodatek se izplača v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:

  • višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska osnove iz 57. člena ZPIZ-1;
  • nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek osnove iz 57. člena ZPIZ-1;
  • nižji znesek uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98; ZPIZ), veljavnem do vključno 31. 12. 1999 ter uživalci delne invalidske pokojnine, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost.

Uživalcem denarnih prejemkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače oziroma niso vključeni v obvezno zavarovanje, ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

Letni dodatek se ne izplača uživalcem delne invalidske pokojnine iz 58. člena in pokojnine iz drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1.

Sorazmerni del letnega dodatka

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu, se znesek letnega dodatka, izplača v sorazmernem delu glede na število mesecev slovenske delovne dobe v odvisnosti od skupne delovne dobe.

Uživalcem družinskih oziroma vdovskih pokojnin, katerim se družinska oziroma vdovska pokojnina izplačuje ločeno, se znesek letnega dodatka izplača v sorazmernem delu; torej v višini pripadajočega dela glede na vsoto vseh posameznih delov pokojnin.

Uživalcem pokojnine oziroma nadomestila, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem koledarskem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine oziroma nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu. Kot mesec uživanja dajatve se šteje mesec, v katerem jo je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

Na enak način, opisanem v predhodnem odstavku, se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine oziroma nadomestila preneha pred koncem meseca, v katerem se izplača letni dodatek. (V primeru, da preneha pravica do pokojnine zaradi smrti uživalca, se sorazmerni del letnega dodatka izplača dedičem na podlagi njihove zahteve - Sklep o dedovanju ali Prošnja za izplačilo neizplačanih zapadlih denarnih prejemkov dedičem).

Rok za izplačilo letnega dodatka

Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje.

V primeru, da je pravica do pokojnine oziroma nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine oziroma prvega nadomestila.

Odtegovanje od pokojnine

Na podlagi česa je bil narejen odtegljaj in zakaj v takšni višini?

Na podlagi izvršilnega naslova (kot je npr.: administrativna prepoved, sodni sklep, sklep o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke) in sicer v skladu 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št. 110/06; v nadaljevanju ZIZ) oziroma 160. členom Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 117/06; v nadaljevanju ZDavP-2):

1) 102. člen ZIZ namreč določa, da je na plačo oziroma denarne prejemke, kateri niso izvzeti iz izvršbe, mogoče seči:

  • do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varnost za dodelitev denarne socialne pomoči (od 03/2010 dalje znaša neto minimalna plača 562,00 EUR, v kolikor dolžnik ne uveljavlja ostalih olajšav kot npr. vzdrževanih članov,...);
  • za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varnost za dodelitev denarne socialne pomoči.

2) 160. člen ZDavP-2 pa določa:

  • da je na dolžnikove denarne prejemke z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo (od 03/2010 dalje znaša 70% bruto minimalne plače 513,90 EUR).

Zakaj moje pokojnine ne bremenite (kljub moji privolitvi) za celoten obrok na podlagi administrativne prepovedi?

Ne glede na vašo privolitev, mora dolžnikov dolžnik-Zavod upoštevati zakonske določbe in sicer 102. člen ZIZ, ki določa v kakšni višini se prejemek lahko bremeni in koliko mora po bremenitvi ostati dolžniku. Svoje obveznosti do upnikov lahko dolžniki mimo te določbe urejajo le v bančnem okolju in sicer preko trajnega plačilnega naloga na svojem transakcijskem računu ali preko položnice,...

Zakaj mi odtegujete od pokojnine na podlagi sklepa o izvršbi, če le-ta še ni pravnomočen?

ZIZ v 46. členu določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Upnik pa ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da bo Zavod sredstva odtegoval od vaše pokojninske dajatve in jih pridrževal na račun Zavoda. Po prejemu obvestila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča pa bo Zavod pridržana sredstva nakazal, kot bo odredilo sodišče. V primeru, da Zavod kot dolžnikov dolžnik opusti izvrševanje določbe 46. člena ZIZ, je upniku odškodninsko odgovoren (134. člen ZIZ).

Poplačal-a sem posojilo, prenehajte z odtegovanjem oz. kaj moram storiti?

O tem, da je kredit oz. administrativna prepoved poplačana, mora biti Zavod s pisnim dokumentom obveščen s strani kreditodajalca oz. upnika, če izvršilni naslov določa, da se posojilo poplačuje do preklica.

Kreditojemalec ugovarja, da podpis na administrativni prepovedi ni njegov, temveč, da je ponarejen!

O verodostojnosti izvršilnega naslova dolžnikov dolžnik nima pristojnosti odločanja, zato je pristojno le sodišče (54.čl. ZIZ).