Kako do varstvenega dodatka od 1. 2. 2008 dalje

.pdf datoteka

I. Splošno o pravici

Pravica do varstvenega dodatka je od 1. 2. 2008 dalje urejena s posebnim zakonom. Čeprav ni več pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se njen temeljni namen ne spreminja. Varstveni dodatek je tudi po novi ureditvi mesečni denarni dodatek k pokojnini, s katerim se uživalcu zagotavlja socialno varnost, če ta za priznanje take pravice izpolnjuje predpisane pogoje.

Varstveni dodatek ni samostojni denarni prejemek!

II. Upravičenec do varstvenega dodatka

Upravičenec do varstvenega dodatka je:

  • uživalec starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če je bil pretežen del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic ter pokojnine, priznane po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev in
  • uživalec dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ.

Do varstvenega dodatka je upravičen tudi uživalec pokojnine, odmerjene po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju.

III. Kdo nima pravice do varstvenega dodatka

Do varstvenega dodatka ni upravičen:

  • uživalec predčasne pokojnine, dokler se mu izplačuje zmanjšana pokojnina,
  • uživalec starostne ali invalidske pokojnine, ki se mu hkrati izplačuje tudi del vdovske pokojnine,
  • uživalec pokojnine, ki je bil pretežen del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic in
  • uživalec starostne ali družinske pokojnine, odmerjene po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.

IV. Pogoji za pridobitev varstvenega dodatka

Za pridobitev pravice do varstvenega dodatka mora upravičenec sočasno izpolnjevati naslednje pogoje:

  • da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • da njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska,
  • da skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje in

a.)Koliko znaša mejni znesek

Mejni znesek znaša 81,6% najnižje pokojninske osnove, določene s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Od 1. januarja 2010 dalje znaša 444,40 EUR. Njegova višina se spreminja ob vsakokratni spremembi višine pokojnin. Uživalec pokojnine oziroma dodatka k pokojnini, ki je nižja oziroma je njun seštevek (pri prejemniku dodatka se dodatek in pokojnina seštevata!) nižji od mejnega zneska, je le možni upravičenec do varstvenega dodatka. Za pridobitev pravice pa mora izpolnjevati tudi dohodkovni in premoženjski cenzus!

b.) Dohodkovni cenzus

Možni upravičenec izpolnjuje dohodkovni cenzus, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov, v letu 2009 niso presegli na posameznega družinskega člana 436,98 evrov na mesec ali 5.243,76 evrov na leto.

Med skupne dohodke možnega upravičenca in njegovih družinskih članov štejejo:

  • vsi prejemki iz delovnega razmerja,
  • dohodki iz samostojne dejavnosti,
  • dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč,
  • dohodki od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek,
  • pokojnine,
  • dodatki k pokojninam,
  • vojaške invalidnine iz tujine,
  • invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne,
  • prejemki iz prostovoljnega zavarovanja,
  • prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov,
  • preživnine,
  • drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.

Dohodek, dosežen iz opravljanja samostojne dejavnosti samozaposlenega, ki se mu ugotavlja dobiček, se všteva med skupne dohodke uživalca pokojnine oziroma dodatka k pokojnini in njunih družinskih članov tako, da se upošteva čisti dobiček, kot ga ugotovi pristojni davčni organ, brez investicij in olajšav po davčnih predpisih.

Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se upošteva med skupne dohodke uživalca pokojnine oziroma dodatka k pokojnini in njunih družinskih članov z upoštevanjem oprostitev, brez upoštevanja olajšav po predpisih o dohodnini.

Dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina in letni dodatek po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se ne štejejo med dohodke uživalca pokojnine oziroma dodatka k pokojnini in njunih družinskih članov!

Če uveljavlja uživalec pokojnine oziroma dodatka k pokojnini pravico do varstvenega dodatka v istem letu, v katerem je pridobil pravico do pokojnine oziroma dodatka k pokojnini, se mu pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa, če je to zanj ugodneje, namesto plače iz preteklega leta, upošteva znesek pokojnine ob njeni odmeri oziroma seštevek dodatka in pokojnine.

Znesek pokojnine ob odmeri oziroma seštevek dodatka in pokojnine se upošteva tudi uživalcu, ki v preteklem letu ni imel plače!

c.) Premoženjski cenzus

Možni upravičenec, ki izpolnjuje dohodkovni cenzus, izpolnjuje tudi premoženjski cenzus in s tem pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, če njegovo premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ne presega vrednosti 23.897,94 eurov.

Pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do varstvenega dodatka se upošteva le premoženje, od katerega se plačuje davek in sicer:

  • stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori, razen stanovanjske hiše ali stanovanja, ki služi kot stalno prebivališče uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov,
  • prostori za počitek in rekreacijo,
  • kmetijska in gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom nad višino, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • drugo obdavčljivo nepremično premoženje.

V premoženje, ki vpliva na pravico do varstvenega dodatka, se ne šteje lastništvo delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug.

V. Družinski člani, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodkovnega in premoženjskega cenzusa

Družinski člani, katerih dohodki sestavljajo skupni dohodek družine, so ob pogoju skupnega stalnega prebivališča:

  • uživalec pokojnine,
  • njegov zakonec ali zunajzakonski partner,
  • prevzemnik kmetije, na kateri ima uživalec pokojnine stalno bivališče in
  • otroci ter drugi družinski člani, pri katerih obstaja dolžnost preživljanja.

V primeru uveljavljanja varstvenega dodatka k vdovski ali družinski pokojnini se med družinske člane poleg prej navedenih oseb štejejo tudi vsi souživalci družinske pokojnine in starši otroka – uživalca družinske pokojnine.

VI. Višina varstvenega dodatka

Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, k vdovski in družinski pokojnini pa od števila družinskih članov.

Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med mejnim zneskom in zneskom pokojnine upravičenca, ki to pravico uveljavlja.

Osnova za odmero varstvenega dodatka uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino uveljavljeno v tujini, je razlika med mejnim zneskom in seštevkom vseh pokojnin upravičenca.

Osnova za odmero varstvenega dodatka uživalcu dodatka k pokojnini je razlika med mejnim zneskom in seštevkom pokojnine in dodatka upravičenca.

Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri upoštevaje naslednjo lestvico:

Dopolnjena pokojninska doba - letVišina odstotka za odmero
1560
1662
1764
1866
1968
2070
2172
2274
2376
2478
2580
2682
2784
2886
2988
3090
3192
3294
3396
3498
35100

Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri za pokojninsko dobo 20 let ali manj v višini 70% osnove, višina varstvenega dodatka pa se za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe poveča za 2%, vendar največ do 100% osnove.

Če je invalidska pokojnina odmerjena v sorazmernih delih glede na vzrok nastanka invalidnosti, se tudi varstveni dodatek določi v sorazmernih delih. Skupni znesek varstvenega dodatka pa ne sme presegati zneska osnove za njegovo odmero!

Varstveni dodatek k vdovski oziroma družinski pokojnini se odmeri od osnove, odvisno od števila družinskih članov, v naslednji višini:

Število družinskih članovVišina odstotka za odmero
170
280
390
4 ali več100

VII. Pridobitev pravice do varstvenega dodatka

Če upravičenec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do varstvenega dodatka, mu gre ta pravica od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če je vložil zahtevo za priznanje v šestih mesecih od vročitve odločbe o pravici do pokojnine.

Pri pozneje vloženih zahtevah pa gre upravičencu pravica do varstvenega dodatka sicer od dneva izpolnitve pogojev zanjo, vendar pa največ šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

O pravici do varstvenega dodatka odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Za odločanje uporablja predpise, ki urejajo uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

VIII. Trajanje pravice do varstvenega dodatka

Varstveni dodatek ni trajna pravica. Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju pogojev za njeno uživanje!

Upravičenec mora v osmih dneh po nastanku obvestiti Zavod o vsaki osebni ali dejanski okoliščini oziroma njeni spremembi, ki vpliva na pravico do varstvenega dodatka, njen obseg ali izplačevanje. Za opustitev te dolžnosti je zagrožena kazen v višini najmanj 420 eurov!

Zavod lahko kadarkoli preveri, če upravičenec še izpolnjuje pogoje za priznanje varstvenega dodatka! Če ugotovi spremembe, o katerih ga upravičenec ni obvestil, lahko od njega zahteva, da mu predloži dokazila in podatke o svojem in premoženjskem stanju družinskih članov, ki jih po uradni dolžnosti Zavod ni mogel pridobiti.

Upravičenec, ki zahtevanih dokazil v določenem roku (ki ne more biti krajši kot osem dni) ne predloži, izgubi pravico do varstvenega dodatka! Pravica mu preneha z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po dokončnosti odločbe, s katero je Zavod odločil o njeni izgubi. Če uživalec pokojnine naknadno le predloži zahtevana dokazila, ponovno pridobi pravico do varstvenega dodatka, če zanjo izpolnjuje pogoje.

IX. Izplačevanje varstvenega dodatka

Varstveni dodatek izplačuje Zavod v mesečnem znesku skupaj s pokojnino.

V času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, se mu varstveni dodatek ne izplačuje, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.