Moj eZPIZ

II. POTREBA PO POMOČI IN POSTREŽBI DRUGEGA

1. PRAVNA UREDITEV IN POJASNILA

1.1 IZ ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU* (ZPIZ-2)

99. člen

(upravičenci)

 

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.

 

100. člen

(upravičenci - aktivni zavarovanci)

 

(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde aliče pridobijo pravico do pokojnine.

(3) Za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.

(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.

(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.

(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.

 

101. člen

(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)

 

(1) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

(2) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

 

102. člen

(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)

 

(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.

(2) Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

(3) Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 % pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % je podana:

  • pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček;
  • pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček;
  • pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore;
  • pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic;
  • pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček;
  • pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe;
  • pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

 

103. člen

(odmera dodatka za pomoč in postrežbo)

 

(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnihživljenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100.člena tega zakona odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.

(3) Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(4) Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.

 

104. člen

(izbira)

 

Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.

 

94. člen

(kontrolni pregledi)

 

(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.

 


*Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013

1.2 IZ PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI IN NAČINU DELOVANJA IZVEDENSKIH ORGANOV ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE*

43.člen

 

Pri obravnavanju in ugotavljanju potrebe po stalni pomoči in postrežbi izvedenski organ I. stopnje poda izvedensko mnenje, da:

  • So nastale trajne spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca, zaradi katerih ne more zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov, ter določi datum, od kdaj je pomoč in postrežba potrebna,
  • potrebe po stalni pomoči in postrežbi še ni mogoče ugotoviti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena,
  • pri zavarovancu obstaja zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70% in od kdaj,
  • je zavarovanec ali uživalec pokojnine slep oziroma zavarovanec slaboviden in določi datum nastanka slepote oziroma slabovidnosti,
  • je oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu Zavoda oziroma upokojencu, slepa in določi datum nastanka slepote,
  • je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo on od kdaj,
  • je zavarovancu nujno potrebna stalna pomoč pri zadovoljevanju vseh osnovnih življenjskih potreb ter da potrebuje 24- urni nadzor svojca in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege in od kdaj in
  • pri zavarovancu niso podana dejstva iz prejšnjih alinej tega člena.

53. člen

 

Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi senata, delu in postopku pri podaji izvedenskega mnenja I. stopnje.

 

57. člen

 

Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje v zvezi s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi in delu senata ter o postopku pri podaji izvedenskega mnenja v zvezi z zahtevkom za uveljavitev pravic.

 


* Uradni list RS št.60/2013

1.3 UPRAVIČENCI

Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) je dodatni denarni prejemek, ki pripada upravičencem za kritje povečanih življenjskih stroškov, ki jih imajo zaradi tega, ker so zdravstveno trajno tako prizadeti, da jim je za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega.

Ob izpolnjevanju drugih pogojev imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo:

  1. uživalci pokojnin – uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  2. slepi ali slabovidni zavarovanci,
    • ki sklenejo kot taki delovno razmerje ali začno opravljati samostojno poklicno dejavnost ali
    • ki postanejo slepi ali slabovidni v obdobju zaposlitve,
  3. nepokretni zavarovanci
    • zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim vendar z najmanj polovico polnega delovnega časa
    • ki niso v delovnem razmerju, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije,
  4. osebe, ki so kot upokojene oslepele,
  5. slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu oziroma upokojencu.

Zaposleni zavarovanci s pravico do DPP zaradi slepote, slabovidnosti ali nepokretnosti obdržijo to pravico, če jim delovno razmerje preneha brez njihove volje ali krivde.

1.4 PREGLED UPRAVIČENOSTI

Pomoč in postrežba za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb:

  • kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb,
  • kadar uživalec pokojnine kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo,
  • kadar postane zaposleni zavarovanec slaboviden ali pa je tak že izpred zavarovanja.

Pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb:

  • kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati vseh osnovnih življenjskih potreb,
  • kadar postane zaposleni zavarovanec ali uživalec pokojnine slep ali pa je tak že izpred zavarovanja,
  • pri slepih osebah, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma upokojencu,
  • kadar postane zaposleni zavarovanec nepokreten.

DPP za najtežje prizadete upravičence je utemeljen

  • pri osebah, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege.

2. IZVEDENSKA PRAKSA

2.1 STROKOVNI STANDARD PRVOSTOPENJSKEGA IZVEDENSKEGA MNENJA

Pri izpolnjevanju obrazca IZ-4 pri podaji izvedenskega mnenja o potrebi po pomoči in postrežbi je potrebno dosledno upoštevati »Strokovni standard prvostopenjskega izvedenskega mnenja pri zahtevku za DPP«, kot je bil sprejet v zaključkih učne delavnice z dne 13.10.2001.

 

3. in 4. točka tega navodila določata način in obseg vnosa anamnestičnih podatkov, navajanja izvidov in izvida osebnega pregleda.

 

Zahtevek s predloženo medicinsko dokumentacijo se predloži v izdelavo izvedenskega mnenja le po predhodni ugotovitvi, da je pri osebi doseženo trajno, stabilno zdravstveno stanje in da sta zdravljenje in rehabilitacija zaključena (če gre za stanje po akutni bolezni ali poslabšanju kronične bolezni oziroma po poškodbi) ter da je predložena zadostna medicinska dokumentacija. Če tega predsednik IK ali zdravnik izvedenec I ne potrdi, je potrebno zahtevati dopolnitev dokumentacije. Zlasti je potrebno zahtevati izvide psihiatra oz. oftalmologa v primerih, kjer gre za ugotovitev potrebe po nadzoru ali slepote oz. slabovidnosti.

 

V navajanju izvidov je potrebno navesti datum pregleda ali zaključene hospitalizacije, še zlasti, če ta datum predstavlja datum priznanja DPP.

 

Pri izvidu osebnega pregleda mora biti vpisan datum pregleda in predvsem natančen mora biti opis kliničnega statusa v tistem delu, ki kaže zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb.(funkcionalno stanje lokomotornega sistema, okvirni nevrološki status). Če je na primer funkcionalna prizadeta ena spodnja ali obe spodnji okončini, je treba v status napisati tudi, kakšno je funkcionalno stanje zgornjih udov in predvsem rok. Pri osebnem pregledu na domu oz. v domu starejših občanov je potrebno opravljanje dnevnih aktivnosti preveriti in ne samo predvideti.

 

Viri: Učna delavnica ZPIZ Slovenije, 13.10.2001
Posvet predsednikov IK 6.11.2003

 

2.2 RAZLAGA POJMOV IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE NEOGIBNE POTREBE PO POMOČI IN POSTREŽBI DRUGEGA PRI OPRAVLJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENSKIH POTREB

 

SAMOSTOJNO HRANJENJE

 

Zavarovana oseba samostojno izvaja usklajena dejanja pri hranjenju s postreženo hrano, jo samostojno razreže ali razkosa z žlico ali z vilicami in jo zaužije tako, da hrano z žlico ali vilico nese s krožnika v usta, jo prežveči in pogoltne.

 

Pri samostojni prehrani je pomembna zadostna gibljivost zgornjih okončin in psihična urejenost ter moč žvečenja in goltanja prežvečene hrane.

 

NEFUNKCIONALNO HRANJENJE - ko se ne zaveda pomena hranjenja, ko pripravljene hrane ne nese v usta, a razlog za to ni v motoriki zgornjih okončin, ko jo količinsko nekritično nese v usta tako, da obstaja možnost zadušitve in je potreben stalni nadzor in usmerjanje s strani druge osebe.

 

SAMOSTOJNO OBLAČENJE


Izvajanje usklajenih dejanj in nalog za oblačenje, čeprav počasi in s težavo, po vrstnem redu in v skladu s klimatskimi in družbenimi razmerami, pri čemer si oblačila lahko zapne na sprednji strani.

 

SAMOSTOJNO SLAČENJE


Zavarovana oseba se sama sleče, čeprav počasi in s težavo, in si pri tem lahko sama odpne oblačila na sprednji strani.
Za oblačenje in slačenje je potrebna zadostna gibljivost lokomotornega sistema in psihična urejenost.

 

SAMOSTOJNO OBUVANJE


Zavarovana oseba sama ali s pomočjo pripomočkov obvlada izvajanje nalog pri obuvanju.

 

SAMOSTOJNO SEZUVANJE


Zavarovana oseba sama ali s pomočjo pripomočkov obvlada izvajanje nalog pri sezuvanju.


Za obuvanje in sezuvanje je potrebna zadostna gibljivost lokomotornega sistema in psihična urejenost.

 

SAMOSTOJNO GIBANJE V STANOVANJU


Zmožnost zavarovane osebe, da kinetično uravnava telo pri vertikalizaciji oziroma samostojnem vstajanju iz sedečega položaja ali z medicinsko-tehničnimi pripomočki, ter začne samostojno hojo od ene do druge točke, ki sta oddaljeni za najmanj 5 metrov, ali to opravi s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov (palica, bergla/i, hodulja ali invalidski voziček, ki ga lahko sam upravlja).


V kolikor se zavarovana oseba giblje v stanovanju z invalidskim vozičkom, mora obvladati tudi transfer na invalidski voziček in z njega.

 

SAMOSTOJNO GIBANJE IZVEN STANOVANJA


Zmožnost zavarovane osebe, da lahko hodi na krajše razdalje, in sicer najmanj 100 metrov, samostojno ali s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov (palica, bergla/i, hodulja ali invalidski voziček).


V kolikor se zavarovana oseba giblje z invalidskim vozičkom, mora obvladati tudi transfer na invalidski voziček in z njega.

 

NEFUNKCIONALNO GIBANJE – ko zavarovana oseba hodi, vendar se zaradi psihične prizadetosti ne zaveda cilja in smeri ter časa in namena začete hoje.

 

SAMOSTOJNA SKRB ZA OSEBNO HIGIENO


Zavarovana oseba se lahko sama umiva pri umivalniku (obraz, roke, pazduhe in genitoanalna regija).


Tuširanje in kopanje ne sodita med osnovna življenjska opravila.


Za to aktivnost je potrebna zadostna gibljivost zgornjih okončin in psihična neprizadetost.

 

OPRAVLJANJE FIZIOLOŠKIH POTREB


Zavarovana oseba obvlada načrtovanje in izvajanje odvajanja urina in blata na stranišču ali toaletnem stolu.
Pri tem mora samostojno obvladati vzdrževanje ravnotežja telesa v sedečem položaju.

 

POPOLNA NEPOKRETNOST
Zavarovanec ne more samostojno ali brez pomoči drugega spreminjati položaja telesa oziroma prilagoditi položaj telesa v postelji ali invalidskem vozičku.


ZMOŽNOST PREMIKANJA ZMANJŠANA NAJMANJ ZA 70 %


Zavarovana oseba, ki je zaposlena ali na poklicni rehabilitaciji, se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema lahko giblje le s prekomernim osebnim naporom ob pomoči ortopedskih pripomočkov.


 
POTREBA PO STALNEM NADZORU ZARADI PSIHIČNE PRIZADETOSTI


Zavarovana oseba s težjimi spremembami v psihičnem stanju (psihiatrični bolnik, poškodovanec po hujši kraniocerebralni travmi ipd.) v domači negi potrebuje stalen nadzor v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh neogibnih življenjskih potreb.
Vlogi mora biti priložen izvid psihiatra oziroma kliničnega psihologa ali nevrologa.


PPP PRI NAJTEŽJE PRIZADETIH ZAVAROVANCIH (EKSTRA PPP)


Pri zavarovani osebi je ugotovljena PPP pri opravljanju VSEH osnovnih življenjskih potreb, je popolnoma nepokretna, potrebuje pa tudi 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, ki se izvaja tedensko.

 

ZDRAVSTVENA NEGA - Izvaja jo strokovna oseba (najmanj medicinski tehnik) ali usposobljen negovalec, ki je laična oseba (v vlogi za ekstra PPP je naveden izvajalec teh storitev in datum njegove priučitve). Strokovna nega se izvaja trajno tedensko.


POSTOPKI ZDRAVSTVENE NEGE (vsaj eden od naštetih):

  • aplikacija zdravil (s.c., i.v., i.m.),
  • parenteralna prehrana,
  • skrb za prehodnost dihalne kanile,
  • izvajanje aspiracije,
  • nega preležanin, ki ne kažejo znakov celjenja,
  • intermitentna kateterizacija in klizme,
  • hranjenje in nega pri nazogastrični sondi (NGS) ali perkutani gastrostomi (PEG)

LAIČNA POMOČ - Izvaja jo svojec zavarovane osebe, ki je usposobljen za postopke laične pomoči, vsak dan.


POSTOPKI LAIČNE POMOČI:

  • nega umetnih telesnih odprtin,
  • menjava vrečke pri stalnem urinskem katetru ali urostomi, ileostomi, kolostomi ali pri trajnih drenažah,
  • skrb za preprečevanje preležanin,
  • skrb za ustrezno hidracijo in enteralno prehrano

 

Viri:

Razširjen strokovni kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 24. 3. 2011
Razširjen strokovni kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 7. 6. 2012
Skupina izvedencev za ugotovitev kriterijev za PPP za najtežje prizadete upravičence 2. 4. 2013 (imenovana v skladu s sklepom 9. seje razširjenega kolegija direktorja Sektorje za izvedenstvo z dne 14. 12. 2012

 

2.3 OPRAVLJANJE VSEH OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB

Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar:

  • so pri upravičencu podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju;
  •  

  • te spremembe vplivajo na nezmožnost zadovoljevanja vseh osnovnih življenjskih potreb;
  •  

  • se ta nezmožnost kljub osebnim prizadevanjem in ob pomoči ortopedskih pripomočkov izkazuje tako, da se upravičenec ne more samostojno
    - gibati v stanovanju,
    - gibati izven stanovanja,
    - hraniti,
    - oblačiti,
    - slačiti,
    - obuvati,
    - sezuvati,
    - si umivati rok in obraza (tuširanje in kopanje ni vključeno),
    - opravljati fizioloških potreb.

Viri: 101. člen ZPIZ-2

 

2.4 OPRAVLJANJE VEČINE OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB

Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar:

  • zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb;
  •  

  • se ta nezmožnost kljub osebnim prizadevanjem in ob pomoči ortopedskih pripomočkov izkazuje tako, da se upravičenec ne more samostojno
    - gibati v stanovanju,
    - gibati izven stanovanja,
    - hraniti,
    - oblačiti,
    - slačiti,
    - obuvati,
    - sezuvati,
    - si umivati rok in obraza (tuširanje in kopanje ni vključeno),
    - opravljati fizioloških potreb.

Odločitev o neogibni potrebi za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb se poda, kadar uživalec pokojnine ne zmore opravljati več kot polovice navedenih opravil.

 

Viri: 101. člen ZPIZ-2

 

2.5 TEŽJI PSIHIATRIČNI BOLNIKI

Po 2. odstavku 101. člen ZPIZ-2 je

  • pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

Stališče Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo 12.2.1993:

 

1. »Težji psihiatrični bolnik« je kronični bolnik z izgubo realitetne kontrole (št. dg. po MKB, IX. rev., od 280-298), ki zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb in rabi občasen ali stalen nadzor.

 

2. »V domači negi« pomeni, da bolnik biva izven stacionarne psihiatrične ustanove bodisi doma, v domu za starejše občane (socialni zavod) ali v tuji družinski oskrbi.

 

3. Oceno oziroma stopnjo prizadetosti naj poda specialist psihiater.

 

Definicija težjega psihiatričnega bolnika, kot jo je podal RSK za psihiatrijo, je vključena tudi v Sklepu o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo, ki ga je sprejela Skupščina ZPIZ Slovenije in je objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/2000:

  • Šteje se, da težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh neogibnih življenjskih potreb.

 

Predsedniki IK so na posvetu 11.4.2002 sprejeli sklep:

  • Za podajo izvedenskega mnenja o potrebi po stalnem nadzoru v primeru psihične prizadetosti je potrebno pridobiti izvid psihiatra ali izvid nevrologa.

Viri: 2. odstavek 101. člena ZPIZ-2

Stališče Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo, 12.2.1993

Sklep Skupščine ZPIZ Slovenije o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo(Uradni list RS, št. 50/2000)

Posvet predsednikov IK 11.4.2002

 

2.6 SLEPI IN SLABOVIDNI

Slepi in slabovidni imajo pravico do DPP, če so kot taki že sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost, pa tudi če so takšni postali v času zavarovanja. Tudi po prenehanju delovnega razmerja brez lastne volje ali krivde obdržijo to pravico.

 

Pravico do DPP imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine. Tistim, ki so v obdobju po upokojitvi postali slabovidni, pa ta pravica ne pripada.

 

Pravico do DPP imajo od 1.1.2003 tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu Zavoda oziroma po upokojencu.

 

Slepi zavarovanci so upravičeni do višjega, slabovidni pa do nižjega mesečnega denarnega prejemka.

 

Viri: 100. in 103. člen ZPIZ-2

 

2.7 KRITERIJI SLEPOTE IN SLABOVIDNOSTI

Oseba je slabovidna (2.točka definicije), če ima:

  • ostrino vida manj od 0,10 do 0,05 (štetje prstov na 3 m) ali
  • zožitev vidnega polja na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

Oseba je slepa (3., 4., 5. točka definicije), če ima:

  • ostrino vida manj od 0,05 (štetje prstov na 3 m) do 0,02 (štetje prstov na 1,5 m) ali
  • zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 10 stopinj, ne glede na ostrino vida (3. točka);
  • ostrino vida manj od 0,02 (štetje prstov na 1,5 m) zaznavanja svetlobe ali
  • zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj, ne glede na vidno ostrino (4. točka);
  • vidna ostrina je 0 (amaurosis), ni dojma svetlobe (5. točka).

Viri: Definicija slepote in slabovidnosti, RKS za oftalmologijo 8.3.1996

2.8 ZOŽENOST VIDNEGA POLJA

Izvid preiskave vidnega polja z računalniškim testiranjem drugače prikaže izpade, ker v tem primeru vidno polje ni omejeno s črto, ampak pokaže prag vzdražnosti posameznih delov mrežnice, kjer je meja vedno zabrisana in jo je težko oceniti na stopinjo natančno. Poleg tega je računalniški perimeter narejen tako, da običajno testira le polje znotraj 30 stopinj vidnega kota.

 

Doc. dr. Marko Hawlina, član RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani predlaga, da za zavarovance za tovrstno oceno pridobimo

 

izvid perimetrije po Goldmanu,

 

ki še vedno ostaja standardna metoda za periferne izpade, in da pri perimetriji po Goldmanu upoštevamo kot merodajno izoptero II/4 in ne npr. V/4, ki je bistveno večja in velikokrat ohranjena tudi pri bolnikih s pigmentno retinopatijo.

 

Viri: Mnenje doc. dr. Marka Hawlina, člana RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani
Posvet predsednikov IK 16.11.2000

2.9 SLEPI IN SLABOVIDNI IZREK IZVEDENSKEGA MNENJA

Zavarovanec neogibno potrebuje stalno pomoč in postrežbo kot slepa oziroma slabovidna oseba od ..... (datum okulističnega izvida / datum izkazane slepote oz. slabovidnosti) dalje.

 

Viri: Okrožnica direktorja izvajanja zavarovanja, 6.3.2000

2.10 NEPOKRETNI ZAVAROVANCI

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo nepokretni zavarovanci,

  • ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa,
  • pa tudi nepokretni, ki niso v delovnem razmerju, s pridobljeno pravico do poklicne rehabilitacije.

To pravico obdržijo tudi po prenehanju delovnega razmerja brez lastne volje ali krivde.

 

Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%.

 

Nepokretnim osebam se dodatek odmeri v enaki višini kot pri tistih, ki ne zmorejo opravljati vseh osnovnih življenjskih opravil.

 

Viri:100. in 103. člen ZPIZ-2

8. seja razširjenega kolegija direktorja Sektorja za izvedenstvo 12.12.2013

2.11 KRITERIJI NEPOKRETNOSTI

Zmožnost premikanja je zmanjšana za 70% pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče aplicirati, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore.

 

Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70% je podana:

  • pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček,
  • pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček,
  • pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore,
  • pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic,
  • pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček,
  • pri zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči druge osebe,
  • pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

Viri: 102. člen ZPIZ-2

2.12 NAJTEŽJE PRIZADETI UPRAVIČENCI

Najtežje prizadeti upravičenci so osebe, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege.

 

Najtežje prizadeti upravičenci so upravičeni do najvišjega mesečnega denarnega prejemka.

 

Viri: 3. odstavek 103. člena ZPIZ-2

 

2.13 DPP ZA NAJTEŽJE PRIZADETE UPRAVIČENCE

Zahtevek za priznanje pravice do DPP za najtežje prizadete kategorije upravičencev mora vsebovati obvezno medicinsko dokumentacijo, kot so jo opredelili s sklepom predsedniki IK dne 18.9.1998:

  • predlog za medicinsko izvedenstvo, sedaj obrazec IZ-2
  • izvid lečečega specialista
  • obvestilo o zdravljenju v bolnišnici
  • obvestilo o rehabilitaciji v Inštitutu RS za rehabilitacijo ali zdravilišču.

Vprašalnik mora vsebovati izjavo patronažne službe, če pa te ni, mora biti priloženo potrdilo o tem, kdo izvaja stalno zdravstveno nego, katere storitve in kako pogosto.

 

Izvedensko mnenje naj poda IK v sestavi vsaj dveh zdravnikov – izvedencev.


Izvedensko mnenje se lahko poda samo na temelju predložene medicinske dokumentacije, če je ta dovolj izčrpna in zadostna za objektivno podajo mnenja.


V nasprotnem primeru opravi zdravnik izvedenec osebni pregled na domu, ugotovitve vpiše v ustrezno rubriko izvedenskega mnenja, končno oceno pa poda invalidska komisija v sestavi vsaj dveh zdravnikov in svojo odločitev obrazloži.

 

Po sklepu posveta predsednikov IK 11.11.1999

  • se kot stalna strokovna pomoč in nega šteje tudi nega, ki jo prizadeti osebi nudijo svojci - laiki, če so se v konkretnem primeru za izvajanje zdravstvene nege priučili in jo opravljajo pod nadzorom zdravnika oz. patronažne sestre, ki naj podata o tem ustrezno poročilo. V teh primerih se zavarovancem, ki so te nege deležni, prizna DPP za najtežje prizadete zavarovance.


Viri:  Okrožnica številka 4 direktorja izvajanja zavarovanja, 16.12.1998
 Posvet predsednikov IK 18.9.1998
 Posvet predsednikov IK 11.11.1999

2.14 OCENJEVANJE PO ICV

Po strokovnem simpoziju »Ocenjevanje invalidnosti, telesne okvare in potrebe po pomoči in postrežbi drugega pri nevroloških bolnikih«, ki je potekal 8. in 9. decembra 2000 v organizaciji ZPIZ in Nevrološke klinike,

je Razširjen strokovni kolegij nevrološke klinike sprejel predlagane zaključke tega simpozija,

ki so bili soglasno sprejeti na posvetu predsednikov IK 25.10.2001

in dopolnjeni na strokovnem sestanku predsednikov IK in specialistov nevrologov 18.10.2007:

  • Oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri bolnikih po ICV je možno podati šest mesecev po nastanku bolezni ali po zaključeni rehabilitaciji.
  • Oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri bolnikih po recidivu ICV je možno podati takoj ali po šestih mesecih glede na nevrološke deficite.
  • V izvedenskem mnenju lahko IK določi kontrolni pregled po 1 – 2 letih.

Viri:Zaključki nevrološkega simpozija, 8. in 9. 12.2000

Posvet predsednikov IK 25.10.2001

Strokovni sestanek predsednikov IK in specialistov nevrologov 18.10.2007

Razširjen strokovni kolegij direktorja sektorja za izvedenstvo 7. 12. 2007

2.15 TERAPIJA S KISIKOM NA DOMU

Pri pljučnih bolnikih, ki želijo pridobiti pravico do DPP, sama terapija s kisikom na domu ni razlog za priznanje pravice do DPP.

Potrebo po tem priznanju dopolnjujejo drugi spremljajoči znaki bolezni oz. popuščanja organskih sistemov.

 

Viri: Posvet predsednikov IK 10.6.1999
Posvet predsednikov IK 11.11.1999a direktorja Sektorja za izvedenstvo 8. 10. 2009