Družinska pokojnina - kdaj, komu in kolikšna v letu 2012

I. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO DRUŽINSKE POKOJNINE

Za pridobitev te pravice morajo biti izpolnjeni splošni in posebni pogoji. Splošni pogoji zadevajo umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebni pa družinske člane, ki uveljavljajo pravico do družinske pokojnine.

A. Splošni pogoji na strani umrlega

Če je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je:

• dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali deset let pokojninske dobe ali
• izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine.

Če pa je bil umrli uživalec pravic, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival:

• starostno ali invalidsko pokojnino ali
• katero od pravic na podlagi invalidnosti.

V primeru, da je smrt zavarovanca nastopila zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se šteje, da so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil!

 

Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po umrlem, ima povsem enake posledice kot smrt tudi pravnomočna odločba o razglasitvi zavarovanca za pogrešanega!

B. Dodatni splošni pogoj

V nekaterih primerih je dodatni splošni pogoj dejstvo, da je umrli družinskega člana, ki uveljavlja pravico do družinske pokojnine, do svoje smrti preživljal!

 

Navedeni pogoj je izpolnjen pri družinskem članu, če:

• ni zavarovan po določbah tega zakona,
• je imel z njim skupno stalno prebivališče,
• njegovi povprečni mesečni dohodki v koledarskem letu pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic niso presegli polovice osnove za odmero dodatnih pravic na dan nastanka zavarovanega primera.

Našteti pogoji morajo biti praviloma izpolnjeni sočasno!

 

Šteje se, da je pogoj preživljanja vseeno izpolnjen, čeprav družinski član z umrlim ni imel skupnega stalnega prebivališča, če mu je le-ta v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera (pred smrtjo) redno mesečno dajal sredstva v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz tega koledarskega leta.

C. Posebni pogoji za družinske člane

Pravico do družinske pokojnine lahko pridobijo naslednji družinski člani:

• otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci),
• pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal,
• starši umrlega (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, če jih je zavarovanec preživljal,
• bratje in sestre, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

OTROCI

Otroku gre pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

 

Če se je otrok po dopolnitvi 15. leta starosti prijavil pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 18. leta starosti, če izpolnjuje vse obveznosti po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti.

 

Otrok, ki je postal popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina (15. leta) oziroma do konca šolanja (največ do dopolnjenega 26. leta), ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

 

V primeru, da je postal otrok popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina oziroma po končanem šolanju, lahko pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.

 

Otrok – vajenec v učnem razmerju, ki je v tem času obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, ima v tem času kljub temu pravico do družinske pokojnine!

STARŠI

Starši, ki jih je umrli do svoje smrti preživljal, pridobijo v letu 2012 pravico do družinske pokojnine:

• če je mati dopolnila 56 let in 6 mesecev oziroma oče 58 let starosti ali
• če so bili ob njegovi smrti popolnoma nezmožni za delo.

BRATJE IN SESTRE

Če je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal brate in sestre, ti lahko dobijo pravico do družinske pokojnine, odvisno od starosti, če izpolnjujejo pogoje, določene za otroke oziroma starše.

 

Pri otrocih velja za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine pa I. kategorija invalidnosti. Njun obstoj ugotavlja invalidska komisija zavoda!

II. OSNOVA ZA ODMERO DRUŽINSKE POKOJNINE

Osnova za odmero družinske pokojnine je načeloma znesek starostne ali invalidske pokojnine, odvisno od tega, kateri znesek je za upravičence ugodnejši!

 

Če je bil umrli zavarovanec, je osnova za odmero družinske pokojnine starostna ali invalidska pokojnina, do katere bi bil upravičen umrli zavarovanec, odvisno od tega, kateri znesek je ugodnejši.

 

V primeru, da je bil umrli uživalec starostne pokojnine, se družinska pokojnina odmeri od te pokojnine. Če bi bilo za upravičenca ugodneje, pa se družinska pokojnina odmeri od invalidske pokojnine, do katere bi bil umrli upravičen, če bi namesto starostne uveljavil invalidsko pokojnino.

 

Ob smrti uživalca invalidske pokojnine, je ta pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine.

 

Če je bil umrli uživalec pravic na podlagi invalidnosti, se družinsko pokojnino odmeri od invalidske pokojnine, do katere bi imel umrli pravico ob svoji smrti.

III. ZAJAMČENA OSNOVA ZA ODMERO DRUŽINSKE POKOJNINE

Po zakonu je zajamčena odmera družinske pokojnine od pokojnine umrlega zavarovanca ali uživalca, odmerjena najmanj v višini 45% njegove pokojninske osnove!

IV. VIŠINA DRUŽINSKE POKOJNINE

Višina družinske pokojnine je praviloma odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic.

 

Če so do družinske pokojnine upravičeni samo ožji družinski člani (otroci, posvojenci) ali samo širši družinski člani (pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji), se družinska pokojnina odmeri v naslednji višini:

 

Število družinskih članov	Višina odstotka za odmero
1	70
2	80
3	90
4 ali več	100

 

Če pa so do družinske pokojnine upravičeni tako ožji, kot tudi širši družinski člani, se ožjim odmeri družinska pokojnina v ustreznem odstotku, določenem v razpredelnici, širšim družinskim članom pa pripada preostali del osnove za odmero družinske pokojnine.

 

V primeru, da je ožjih družinskih članov toliko, da ti izčrpajo celotno osnovo za odmero družinske pokojnine, se širšim družinskim članom družinska pokojnina ne more izplačevati!

V. VIŠINA DRUŽINSKE POKOJNINE, ČE JE DO POKOJNINE PO UMRLEM UPRAVIČENA TUDI VDOVA ALI VDOVEC

Če so do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tudi drugi družinski člani, veljajo za odmero družinske pokojnine posebna pravila.

 

V primeru, da so do pokojnine po umrlem poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tudi ožji družinski člani, se vsem najprej odmeri družinska pokojnina v odstotku, glede na število ožjih družinskih članov (vdova ali vdovec šteje za ožjega družinskega člana!), vdovska pokojnina pa se nato določi v sorazmernemu delu družinske pokojnine, odvisnem od števila ožjih članov.

 

Če so do pokojnine po umrlem poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tudi širši družinski člani, se najprej odmeri vdovska pokojnina v višini 70% osnove za njeno odmero. Preostanek osnove pa je družinska pokojnina, do katere so upravičeni širši družinski člani.

 

V primeru, da so do pokojnine po umrlem poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tako ožji, kakor tudi širši družinski člani, se najprej odmeri družinsko pokojnino ožjim družinskim članom v višini, odvisni od njihovega števila. Vdovska pokojnina ustreza sorazmernemu delu tako določene družinske pokojnine, odvisne od števila ožjih članov. Preostanek osnove pa je družinska pokojnina, do katere so upravičeni širši družinski člani.

VI. OBOJESTRANSKA SIROTA

Vsakemu od otrok, ki so izgubili oba roditelja –zavarovanca, pripada poleg pokojnine po enem roditelju še 30% osnove za odmero družinske pokojnine po drugem staršu, vendar pa skupno ne več kot znaša osnova za odmero družinske pokojnine po tem staršu.

 

Skupen znesek družinske pokojnine po enem od staršev in delov po drugem od njih v letu 2012 ne sme presegati zneska družinske pokojnine, odmerjene od starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 78,5% od najvišje pokojninske osnove, uveljavljene pri polni starosti.