Moj eZPIZ

Kako in do kolikšne invalidske pokojnine v letu 2012

I. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI

Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev, določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija Zavoda.

 

Invalidnost je podana, če se je zavarovancu, zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za:

  • zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma
  • poklicno napredovanje.

Vzroki za nastanek invalidnosti so:

  • poškodba pri delu,
  • poklicna bolezen,
  • bolezen,
  • poškodba izven dela.

Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon.

 

Invalidska komisija razporedi zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost, glede na preostalo delovno zmožnost v eno od naslednjih treh kategorij:

I. kategorijo:

  • če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali
  • če je pri njem podana poklicna invalidnost, zavarovanec pa nima več preostale delovne zmožnosti;

II. kategorijo:

  • če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več;

III. kategorijo:

  • če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma
  • če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali
  • če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Kaj se šteje za svoj poklic? Po zakonu je to delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, pa tudi vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se za določena dela zahtevajo v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

 

Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, je podana tedaj:

  • če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali
  • če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
  • če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovičnim delovnim časom.

II. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE

A.Obstoj invalidnosti

Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:

  1. invalidnost I. kategorije;
  2. invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
  3. invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 starosti.

B.Drugi pogoji

V primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo!

 

V primeru nastanka invalidnosti zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, pa pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine le, če ima določen status oziroma če je dopolnil predpisano pokojninsko dobo.

 

Če je pri zavarovancu nastala invalidnost pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je:

  • ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje, ali
  • dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.

Če je invalidnost nastala po dopolnjenem 21. letu starosti, pa zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo praviloma pokriva najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

 

Čas od dopolnitve predpisane starosti do dneva nastanka invalidnosti se strokovno imenuje delovna leta.

 

Delovna leta se izjemoma računajo drugače pri tistem zavarovancu, ki je postal invalid po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pa pred dopolnjenim 30. letom starosti.

 

Ta zavarovanec lahko pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti pa do dneva nastanka invalidnosti!

 

Zavarovancu z višjo strokovno izobrazbo se pogoj ene tretjine oziroma ene četrtine računa od dopolnjenega 23. leta starosti, zavarovancu z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa od dopolnjenega 26. leta starosti.

 

V delovna leta se ne šteje:

  • čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in
  • čas prijave pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve.

Če se je zavarovancu čas študija, čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije ali čas, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba štel v zavarovalno dobo, to vpliva na način računanja delovnih let zavarovanca z višje šolsko oziroma visoko ali univerzitetno izobrazbo!

 

V tem primeru se delovna leta računajo od tiste starosti zavarovanca, kakršno se dobi, če se od starosti 23 oziroma 26 let odšteje v mesecih dopolnjena zavarovalna doba v prej naštetih obdobjih.

III. OSNOVA ZA ODMERO INVALIDSKE POKOJNINE

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot za odmero starostne pokojnine.

 

Pokojninsko osnovo se praviloma izračuna na podlagi povprečnih mesečnih plač in zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki za to zavarovanje, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje.

 

Povprečna plača oziroma zavarovalna osnova iz posameznega koledarskega leta se lahko upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana oziroma so bili plačani prispevki najmanj za šest mesecev!

 

V primeru, če zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo, kot je dolgo obdobje, iz katerega se jemljejo plače oziroma zavarovalne osnove, se pokojninsko osnovo izračuna upoštevaje razpoložljive plače oziroma zavarovalne osnove, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavil pravico do invalidske pokojnine.

 

Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, pa se pokojninsko osnovo določi v višini povprečne izhodiščne plače, do katere bi bil upravičen, glede na stopnjo dejanske strokovne izobrazbe po kolektivni pogodbi dejavnosti ali splošni kolektivni pogodbi za leto 1995. Tako določena pokojninska osnova se valorizira na vrednost koledarskega leta pred letom uveljavitve pravice do invalidske pokojnine.

IV. IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE

Zaradi medsebojne primerljivosti plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, se le-te pri izračunu pokojninske osnove preračunajo z valorizacijskimi količniki, ki ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine.

 

Valorizacijske količnike vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialne zadeve.

V. NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina od najnižje pokojninske osnove.

 

Od 1. januarja 2012 znaša najnižja pokojninska osnova 551,16 evrov. Višina najnižje pokojninske osnove se spreminja ob vsakokratni uskladitvi pokojnin za toliko, kot se spremeni višina novih pokojnin.

VI. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov presega znesek najvišje pokojninske osnove, se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina od najvišje pokojninske osnove.

 

Od 1. januarja 2012 znaša najvišja pokojninska osnova 2.204,64 evrov. Višina najvišje pokojninske osnove je odvisna od spremembe najnižje pokojninske osnove. Predstavlja štirikratnik zneska najnižje pokojninske osnove.

VII. VIŠINA INVALIDSKE POKOJNINE

Višina invalidske pokojnine je načeloma odvisna od več elementov in sicer: od višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe, pa tudi dopolnjene starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

 

Izjemo predstavlja invalidska pokojnina v primeru invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

 

V letu 2012 se odmeri v višini 78,5% od pokojninske osnove, ne glede na dejansko dolžino dopolnjene pokojninske dobe in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti!

 

Dolžina dopolnjene pokojninske dobe in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti pa poleg pokojninske osnove pogojujeta višino odstotka za odmero invalidske pokojnine v primeru invalidnosti zaradi poškodbe izven dela ali bolezni.

 

Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine je v primeru nastanka invalidnosti pred dopolnjenim 63. letom starosti (moški) oziroma 61. letom (ženska) sestavljena iz dveh delov in sicer za:

  • dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo in
  • t. i. prišteto dobo.

Prišteta doba je navidezna doba, ki se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi! Njena dolžina je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

 

Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 58. letom starosti, znaša prišteta doba:

  • dve tretjini obdobja od datuma nastanka invalidnosti do datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 58 let starosti in
  • eno polovico obdobja od datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) do datuma, pri katerem bi dopolnil 58 let starosti.

Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 58. letu starosti, pa znaša prišteta doba polovico obdobja od datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let (ženska) do datuma nastanka invalidnosti.

 

Prišteta doba se računa le v letih in mesecih! Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.

 

Primer izračuna prištete dobe:

 

Zavarovanka, rojena 30. 5. 1954, je do dneva nastanka I. kategorije invalidnosti 1. 3. 2012 dopolnila 32 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Prišteta doba, ki bo vplivala na končno višino odstotka za odmero njene invalidske pokojnine, obsega dve tretjini obdobja od 30. 5. 2012 (takrat dopolni 58 let starosti) do 1. 3. 2012 (nastanek invalidnosti), to je 2 meseca ter polovico obdobja od 30. 5. 2015 (takrat dopolni 61 let starosti) do 30. 5. 2012 (ko dopolni 58 let starosti), to je 1 leto in 6 mesecev. Skupna pokojninska doba, ki vpliva na določitev višine odstotka za odmero invalidske pokojnine znaša 34 let.

 

Zavarovanec, ki je postal invalid po dopolnjenem 63. letu starosti (moški) oziroma 61. letu (ženska), ni upravičen do prištete dobe!

Višina (na ta način določenega dela skupnega) odstotka za odmero invalidske pokojnine se razlikuje glede na spol in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

 

Določitev višine odstotka za odmero invalidske pokojnine je razmeroma zapletena!

 

Zavarovancu, ki je bil do 31. decembra 1999 vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15 let ali več, se višina odstotka za odmero invalidske pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo, izračuna s seštevanjem odstotkov, določenih za odmero starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega roka in po sedanjem zakonu.

 

Pri določitvi odstotka za pokojninsko dobo, dopolnjeno do 31. decembra 1999, se upošteva naslednjo lestvico:

 

Pokojninska doba

Višina odstotka za odmero starostne pokojnine

Ženska

Moški

15 let

40

35

15 let 6 mesecev

41,5

36

16 let

43

37

16 let 6 mesecev

44,5

38

17 let

46

39

17 let 6 mesecev

47,5

40

18 let

49

41

18 let 6 mesecev

50,5

42

19 let

52

43

19 let 6 mesecev

53,5

44

20 let

55

45

20 let 6 mesecev

56

46

21 let

57

47

21 let 6 mesecev

58

48

22 let

59

49

22 let 6 mesecev

60

50

23 let

61

51

23 let 6 mesecev

62

52

24 let

63

53

24 let 6 mesecev

64

54

25 let

65

55

25 let 6 mesecev

66

56

26 let

67

57

26 let 6 mesecev

68

58

27 let

69

59

27 let 6 mesecev

70

60

28 let

71

61

28 let 6 mesecev

72

62

29 let

73

63

29 let 6 mesecev

74

64

30 let

75

65

30 let 6 mesecev

76

66

31 let

77

67

31 let 6 mesecev

78

68

32 let

79

69

32 let 6 mesecev

80

70

33 let

81

71

33 let 6 mesecev

82

72

34 let

83

73

34 let 6mesecev

84

74

35 let

85

75

35 let 6 mesecev

 

76

36 let

 

77

36 let 6 mesecev

 

78

37 let

 

79

37 let 6 mesecev

 

80

38 let

 

81

38 let 6 mesecev

 

82

39 let

 

83

39 let 6 mesecev

 

84

40 let

 

85

 

Pokojninsko dobo, dopolnjeno v zavarovanju do 31. decembra 1999, ki jo ni mogoče ovrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev, se prišteje k dobi prebiti v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje. Vsako leto od tedaj dalje dopolnjene dobe pa se ovrednoti v višini 1,5%, pol leta pa v višini 0,75%.

 

Na enak način se ovrednoti tudi prišteto dobo!

 

Odstotek za odmero invalidske pokojnine je torej seštevek obeh odstotkov, odstotka za pokojninsko dobo, vrednoteno po prejšnjih predpisih in odstotka za zavarovalno dobo od 1. 1. 2000 dalje, ki obsega tudi prišteto dobo in dobo, ki je po prejšnjih predpisih ni bilo mogoče ovrednotiti .

 

Invalidska pokojnina, ki je bila odmerjena tudi z upoštevanjem prištete dobe, v letu 2012 ne more presegati 78,5% pokojninske osnove!

 

Do invalidske pokojnine, odmerjene v višjem odstotku, je upravičen le tisti zavarovanec, ki uveljavlja pravico do te pokojnine z daljšo pokojninsko dobo kot 40 let (moški) oziroma 38 let (ženska)!

 

Primer izračuna odstotka za odmero:

Zavarovanka, rojena 31. 1. 1963, ki je 31. 1. 2012 postala invalid I. kategorije invalidnosti, je do 31. 12. 1999 dopolnila 19 let pokojninske dobe, skupno z zavarovalno dobo od 1. 1. 2000 pa 31 let in 1 mesec.

 

Pokojninska doba do 31. 12. 1999: 
19 let do 31. 12. 1999 = 52,00%

 

Pokojninska doba od 1. 1. 2000:
12 let in 1 mesec, zavarovalna doba
6 let, prišteta doba do 58. leta
1 leto 6 mesecev, prišteta doba do 61. leta

 

Skupaj pokojninska doba od 1.1.2000:
19 let 7 mesecev = 29,25%

 

Skupni odstotek za odmero = 81,25%

 

Ker je pri odmeri upoštevana tudi prišteta doba, skupni odstotek za odmero invalidske pokojnine pa presega 78,5%, se invalidska pokojnina odmeri v višini 78,5%!

 

Zavarovancu, ki je do 31. decembra 1999 dopolnil manj kot 15 let zavarovalne dobe, pa se višina odstotka za odmero invalidske pokojnine določi ob upoštevanju vrednotenja pokojninske dobe po novem. Zgolj primeroma so navedeni nekateri možni odstotki:

 

Pokojninska doba

Višina odstotka za odmero starostne pokojnine

Ženska

Moški

15 let

38

35

15 let 6 mesecev

38,75

35,75

16 let

39,50

36,50

16 let 6 mesecev

40,25

37,25

17 let

41,00

38,00

17 let 6 mesecev

41,75

38,75

18 let

42,50

39,50

18 let 6 mesecev

43,25

40,25

19 let

44,00

41,00

19 let 6 mesecev

44,75

41,75

20 let

45,50

42,50

20 let 6 mesecev

46,25

43,25

21 let

47,00

44,00

21 let 6 mesecev

47,75

44,75

22 let

48,50

45,50

22 let 6 mesecev

49,25

46,25

23 let

50,00

47,00

23 let 6 mesecev

50,75

47,75

24 let

51,50

48,50

24 let 6 mesecev

52,25

49,25

25 let

53,00

50,00

25 let 6 mesecev

53,75

50,75

26 let

54,50

51,50

26 let 6 mesecev

55,25

52,25

27 let

56,00

53,00

27 let 6 mesecev

56,75

53,75

28 let

57,50

54,50

28 let 6 mesecev

58,25

55,25

29 let

59,00

56,00

29 let 6 mesecev

59,75

56,75

30 let

60,50

57,50

30 let 6 mesecev

61,25

58,25

 

Lestvica za odmero s tem ni zaključena, saj je odprta! Vsako leto daljše pokojninske dobe se upošteva v višini 1,5%, najmanj 6 mesecev pa v višini 0,75%.

VIII. ZAJAMČENA VIŠINA INVALIDSKE POKOJNINE

Z zakonom je zajamčena višina odmere invalidske pokojnine v določenem minimalnem odstotku. V poštev prihaja pri starejših zavarovancih s kratko pokojninsko dobo. Višina predpisanih zajamčenih odstotkov se razlikuje glede na spol in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

 

Moškemu, ki je postal invalid pred dopolnjenim 63. letom starosti, se invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 45%, ženski, ki je postala invalid pred dopolnjenim 61. letom starosti pa najmanj v višini 48% od pokojninske osnove!

 

Če je moški postal invalid po dopolnjenem 63. letu starosti, se mu invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 35%, ženski, ki je postala invalid po dopolnitvi 61. leta starosti pa najmanj v višini 38% pokojninske osnove.

IX. VPLIV RAZLIČNIH VZROKOV ZA NASTANEK INVALIDNOSTI NA VIŠINO INVALIDSKE POKOJNINE

Če je pri zavarovancu nastopila invalidnost deloma zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa poškodbe izven dela ali bolezni, se mu invalidska pokojnina odmeri sicer kot ena pokojnina. Dejansko pa jo tvorita dva sorazmerna dela, in sicer del invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen in del invalidske pokojnine, odmerjene zaradi poškodbe izven dela ali bolezni.

 

V takem primeru se zavarovancu najprej odmeri invalidska pokojnina, do katere bi bil upravičen, če bi bil vzrok za invalidnost poškodba pri delu ali poklicna bolezen, nato pa še invalidska pokojnina, če bi bila invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela.

 

Od vsakega od izračunanih zneskov pokojnine se določi del, ki ustreza vplivu posameznega vzroka za nastanek invalidnosti na skupno invalidnost.

 

Seštevek tako določenih sorazmernih delov v letu 2012 ne sme presegati zneska invalidske pokojnine, odmerjene v višini 78,5% pokojninske osnove!