Pojasnilo v zvezi z obveznim zavarovanjem kmetov

OBVEZNO POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med drugim ureja tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je vstop v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezen in prenehanje teh pogojev, torej kdaj pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni obvezno.

Nadalje v zvezi z vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pojasnjujemo, da se oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v zakonu, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi.

Tako je prednostni vrstni red podlag za zavarovanje v skladu z vrstnim redom določb zakona za nekatere kategorije oseb, ki so relevantne za vsebino tega pojasnila, naslednji:

1. delavci v delovnem razmerju – pogoj za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sklenjeno delovno razmerje; zavarovanje traja od začetka delovnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja tega razmerja;

2. samozaposleni – osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost; zavarovanje traja od dneva vpisa v poslovni register ali drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra oziroma evidence, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja samostojne dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti;

3. družbeniki - družbeniki gospodarskih družb, ustanovitelji zavodov in zadrug, ki so poslovodne osebe; zavarovanje traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa iz takšnega registra;

4. kmetje - obvezno se zavarujejo kmetje:

  • če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela,
  • če se ne šolajo in niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine,
  • če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, ki ga določi minister, pristojen za kmetijstvo.

Do določitve dohodkovnega cenzusa po veljavnem zakonu se uporablja zadnji veljavni znesek dohodkovnega cenzusa, kot je bil določen z Odredbo o določitvi najnižjega dohodka kmečkega gospodarstva, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Uradni list RS, št. 11/03, stran 1684), preračunan v evre po tečaju zamenjave in znaša 4.894,06 EUR.

Obvezno zavarovanje kmetov torej nastopi z dnem izpolnitve pogojev za zavarovanje po 17. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 – v nadaljevanju ZPIZ-2) in s tem dnem so v skladu s predpisi s področja matične evidenc dolžni vložiti prijavo v zavarovanje, prijavi pa priložiti ustrezna dokazila (potrdilo Davčne uprave Republike Slovenije o dohodkih iz kmetijske dejavnosti za ugotavljanje pogojev za obvezna zavarovanja, potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki ni starejše od treh mesecev).

Obvezno zavarovanje kmetov pa lahko preneha:

  • z dnem prenehanja pogojev,
  • z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali
  • z dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, če zavarovanec nima drugih dohodkov iz kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Zaradi lažjega razumevanja pogojev za vstop v obvezno zavarovanje oziroma na tem mestu pojasnjujemo pomen naslednjih izrazov:

  • 1. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
  • 2. dohodek iz druge kmetijske dejavnosti
  • 3. dopolnilna dejavnost na kmetiji 

Kot skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se šteje vsota dohodkov vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po Zakonu o dohodnini, kamor štejemo davčno osnovo od potencialnih tržnih dohodkov od pridelave na zemljiščih (katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, z upoštevanimi oprostitvami po 73. členu Zakona o dohodnini), davčno osnovo od potencialnih tržnih dohodkov od pridelave v panjih (70 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj, z upoštevanimi oprostitvami po 26. in 73. členom Zakona o dohodnini) ter davčno osnovo od drugih dohodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih plačil iz naslova državnih pomoči, ki so prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in so obdavčena po Zakonu o dohodnini (subvencije).

Kot dohodek iz druge dejavnosti, povezane s kmetijstvom se najpogosteje šteje dohodek iz dejavnosti kmečkega turizma ali dejavnosti, povezane s predelavo hrane.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila). Pod dopolnilno dejavnost na kmetiji gre razumeti različne dejavnosti - od predelovanja kmetijskih pridelkov do turizma.

Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ureja Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota.

V nadaljevanju na konkretnih primerih pojasnjujemo kdaj je vstop v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezen:

a) oseba, starejša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa ne uveljavi pravice do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.
b) oseba, starejša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa uveljavi pravico do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje ni obvezen.
c) oseba, mlajša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem uveljavi pravico do pokojnine, po 1.1.2013 pa ponovno začne opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, njegov dohodek iz te dejavnosti pa skupaj z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, predpisan za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.
d) oseba, mlajša ali starejša od 63 let starosti, uveljavi pravico do pokojnine, po upokojitvi pa se v poslovni register vpiše kot samostojni podjetnik ali kot oseba, ki opravlja drugo dovoljeno dejavnost ali kot oseba, ki je hkrati družbenik in poslovodna oseba – vstop v zavarovanje je obvezen v skladu s prednostnim vrstnim redom zavarovalnih podlag – taka oseba se torej zavaruje na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, opravljanja pridobitne oziroma druge dovoljene dejavnosti oziroma na podlagi vpisa v sodni register kot družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba.

Osebam iz točke c.) in d.), ki na območju Republike Slovenije začnejo po uveljavitvi pravice do pokojnine ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, to je na podlagi delovnega razmerja najmanj štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko, in zavarovancem, ki ponovno začnejo opravljati pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost oziroma so v poslovni register vpisani kot družbeniki in poslovodne osebe hkrati,in dejavnost opravljajo najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
  • 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

Oseba, ki želi uveljaviti izplačilo sorazmernega dela pokojnine mora pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vložiti prijavo z ustreznim tedenskim skladom ur, prijavi pa priložiti ustrezna dokazila, nato pa pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vložiti zahtevo za izplačilo sorazmernega dela pokojnine. Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnevom vnovične pridobitve statusa zavarovanca. V kolikor se spremeni število delovnega časa oziroma zavarovalnega časa upravičenec do sorazmernega dela lahko zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela, na novo določen sorazmerni del pa se mu izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi.

Opozarjamo še na dejstvo, da pa uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja ali opravljanja samostojne pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti ali družbeništva v osebnih ali kapitalskih družbah, v katerih je hkrati poslovodna oseba, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. Izguba pravice je trajna in pravice na podlagi iste invalidnosti ni več mogoče pridobiti.

Dodatne informacije lahko dobite na naslednjih telefonskih številkah:

Območna enota Celje
G. Brane Podgoršek
Tel. št.: 03/420- 25-55
Območna enota Koper
G. Mitja Rižnar
Tel. št.: 05/610-65-20
Območna enota Kranj
Ga. Mojca Klančnik
Tel. št.: 04/280- 95 90
Območna enota Ljubljana
Ga. Tina Lopatič Štuhec
Tel. št.: 01/474-55-78
Območna enota Maribor
Ga. Eva Čakš
Tel. št.: 02/250-71-35
Območna enota Murska Sobota
G. Jože Magdič
Tel. št.:02/530-48-25
Območna enota Nova Gorica
G. Igor Di Bon
Tel. št.: 05/330-89-13
Območna enota Novo mesto
Ga. Lidija Mirtič Štangelj
Tel. št.: 07/338-15-67
 
Območna enota Ravne
Ga. Ivica Kobovc
Tel. št.: 02/821-66-16
 

 

Informativni izračun datuma upokojitveNa izračun

Uradne ure in kontakti

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15, Ljubljana

 

Zavod po telefonu ves poslovni čas nudi splošne informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Informacije o konkretnem postopku lahko pridobite osebno v času uradnih ur.

 

Tel
Fax
01 4745 100
+386 1 432 10 46
E-naslov informacije@zpiz.si
Uradne ure
Ponedeljek in torek
Sreda
Petek

8-12 in 13-15
8-12 in 13-17
8-13
Poslovni čas
Ponedeljek, torek in četrtek
Sreda
Petek

8-15
8-17
8-13
Kontaktni center je razdeljen po področjih informacij za stranke: Telefonske številke:
Informacije o bremenitvah prejemkov, ki vam jih nakazuje zavod 01 4745 901
Druge informacije o nakazilih zavoda 01 4745 902
Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja 01 4745 903
Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja 01 4745 904
Informacije o uveljavljanju pravic s področja mednarodnega zavarovanja 01 4745 905
Informacije v zvezi s posredovanjem podatkov na obrazcih i-REK in M4 01 4745 906
Informacije glede obvestil o neobračunanih prispevkih 01 4745 907
Informacije o obdobjih zavarovanja, osnovah in prispevkih 01 4745 908
Pomoč uporabnikom elektronskih storitev eZPIZ in BiZPIZ 01 4745 909
Elektronska storitev Informacije o stanju zadeve 01 4745 999
Elektronska storitev o zadnjih nakazilih zavoda 01 4745 998