Samozaposlene osebe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

ZGIBANKA - SAMOZAPOSLENE OSEBE - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2018

1 UVOD

Oseba, ki opravlja samostojno pridobitno dejavnost, je samostojni podjetnik, ki je opredeljen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 določa, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

Osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost, so fizične osebe, ki so za opravljanje posamezne poklicne dejavnosti vpisane v register, imenik ali drugo evidenco, ki je predpisana za opravljanje te dejavnosti, kot na primer razvid zasebnih športnih delavcev, zdravniški register, razvid samostojnih novinarjev, imenik odvetnikov, register notarjev ipd.

Pravna podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podjetnikov je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, so obvezno zavarovane. Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

 

2  VSTOP V OBVEZNO POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Obveznost vključitve v obvezno zavarovanje oziroma zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev. Skladno z načelom obveznosti, s katerim je določeno, da je za določeno vrsto zavarovancev zavarovanje obvezno in da ga predpisuje že sam zakon, je vzpostavitev zavarovanja odvisna od nastanka pravnega razmerja in torej ne od volje posameznika.

Pogoji za vstop v obvezno zavarovanje so torej izpolnjeni, ko:

  • oseba pridobi status samostojnega podjetnika posameznika skladno z ZGD-1, to je z dnem vpisa v poslovni register in hkrati opravlja pridobitno dejavnost ali
  • fizična oseba samostojno kot poklic opravlja drugo dovoljeno dejavnost in je vpisana v register, imenik ali drugo evidenco, ki je predpisana za opravljanje te dejavnosti.

ZPIZ-2 za primere, ko oseba hkrati izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje po dveh ali več določbah ZPIZ-2, hkrati pa je obveznost zavarovanja za vsako od teh pravnih razmerjih zahtevana s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, vsebuje določbo, po kateri nastopi obveznost zavarovanja prednostno po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Navedeno pomeni, da za zavarovanca obveznost zavarovanja po naslednjih členih zakona ne nastopi,  če je zavarovanec že obvezno zavarovan s polnim delovnim časom na podlagi delovnega razmerja (npr. zavarovanje na podlagi delovnega razmerja po 14. členu ZPIZ-2 ima prednost pred zavarovanjem na podlagi opravljanja samostojnega opravljanja pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti).

2.1 Vlaganje prijav v zavarovanje – določitev šifre podlage

Od 1. 1. 2016 dalje morajo vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (e-VEM).

Oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost – samostojni podjetnik posameznik, je v zavarovanje vključena po šifri podlage za zavarovanje:

005 – če izpolnjuje pogoje za vsa obvezna zavarovanja

Oseba, ki samostojno opravlja drugo dovoljeno dejavnost (odvetniki, notarji, zdravstveni delavci, ustvarjalci na področju kulture ipd.), je v zavarovanje vključena po šifri podlage za zavarovanje:

019 – če izpolnjuje pogoje za vsa obvezna zavarovanja

Oseba, ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in je po pravnomočnosti odločbe ZPIZ o priznani I. kategoriji invalidnosti še naprej vpisana v predpisan register, je v zavarovanje vključena po šifri podlage za zavarovanje:

101 – pokojninsko in invalidsko zavarovanje

 

Prijave morajo zavezanci oddati preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, katerega skrbnik je Ministrstvo za javno upravo (MJU), do tega sistema pa dostopajo s kvalificiranim digitalnim potrdilom (certifikat) preko državnega portala e-VEM ali pa za vnos prijav, odjav in sprememb pooblastijo referenta na točki za podporo poslovnim subjektom. Zavezanci za vlaganje prijav (ali posredovalci) za zavarovalno podlago 019 in 101 obveznih socialnih zavarovanj ne morejo urejati na točkah za podporo poslovnim subjektom, ampak samo z oddaljenim dostopom (kvalificirano digitalno potrdilo).

Prijave preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom prejme in potrdi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), potrjene prijave pa nato prejmejo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in drugi nosilci oziroma izvajalci socialnega zavarovanja.

Prejemniki prijav v obvezna socialna zavarovanja (ZZZS, ZPIZ, MDDSZ, ZRSZ) niso skrbniki sistema za podporo poslovnim subjektom, zato tudi niso pristojni za pooblaščanje zavezancev za dostop do tega sistema in na svojih spletnih straneh ne smejo imeti obrazcev, s katerimi ne poslujejo. MJU mora kot skrbnik informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom skrbeti, da dodeli pravico do vstopa v sistem tistim osebam, ki so po zakonu zastopniki gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih pravnih oseb, ter osebam, ki jih ti zakoniti zastopniki pooblastijo, saj je treba skrbeti za preprečevanje zlorab. Zato je urejen sistem dodeljevanja pooblastil in je zagotovljeno, da se preverja tudi identiteta zakonitih zastopnikov in pooblaščenih oseb. Prav tako je urejen sistem odvzema ali spremembe pooblastila. Podrobna navodila so na tej povezavi.

Podrobna pojasnila za izpolnjevanje obrazcev prijave, odjave in spremembe zavarovanja so prav tako objavljena na portalu e-VEM na spletnih straneh:

2.2 Obvezno zavarovanje podjetnikov tujcev

Zavarovanje podjetnikov, ki so tujci, je posebnost. Državljani držav članic Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter Švicarske konfederacije v skladu z zakonodajo EU ne potrebujejo dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti.

Tujci iz tretjih držav morajo za opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti in opravljanje druge dovoljene dejavnosti po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZZSDT), veljavnem od 1. 9. 2015 dalje, pri upravni enoti pridobiti enotno dovoljenje, ki je nadomestilo tako dovoljenje za prebivanje kot delovno dovoljenje. Sistem urejanja zavarovanja tujcev po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1), ki je veljal pred 1. 9. 2015, bo v prehodnem obdobju obstajal še za tujce, ki so imeli na dan 1. 9. 2015 veljavno delovno dovoljenje, in sicer do poteka veljavnosti delovnih dovoljenj, izdanih po navedenem zakonu.

Tujec lahko priglasi opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti ali druge dovoljene dejavnosti, čeprav še ni pridobil enotnega dovoljenja za samozaposlitev. Obveznost vključitve v zavarovanje pa nastopi šele, ko pridobi:

  • enotno dovoljenje za samozaposlitev ali
  • enotno dovoljenje, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo.

Podjetnik tujec se torej obvezno zavaruje:

  • z dnem vpisa v poslovni register, če je priglasitev dejavnosti kasnejša od datuma pridobitve enotnega dovoljenja, ali
  • z dnem nastopa dela, vendar največ od dneva pridobitve enotnega dovoljenja za samozaposlitev, če je bil vpis v poslovni register izveden pred pridobitvijo enotnega dovoljenja.

Po Zakonu o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov, ki velja od 1. 7. 2015, samozaposleni ne potrebujejo več delovnih dovoljenj. V Republiki Sloveniji se državljan Republike Hrvaške obvezno zavaruje kot samozaposlena oseba, če zanj ne velja hrvaška zakonodaja obveznega socialnega zavarovanja (Uredba 883/2004).

 

3  TRAJANJE ZAVAROVALNEGA RAZMERJA

Začetek zavarovanja je vezan na vpis v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, s katerim lahko te osebe začnejo opravljati dejavnost. Če je za začetek opravljanja dejavnosti poleg registracije potrebno še drugo dovoljenje, se zavarovanje začne s pridobitvijo tega dovoljenja.

Prenehanje zavarovanja je vezano na prenehanje pravnega razmerja, ki praviloma nastopi z izbrisom iz predpisanega registra oziroma evidence. Prav tako preneha s prenehanjem veljavnosti ustreznega dovoljenja.

Izjemo od navedenih pravil predstavlja prenehanje zavarovanja v primeru osebnega stečaja zavarovanca, ki opravlja dejavnost. Na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali  zasebnika.

 

4   OBVEZNO ZAVAROVANJE ZA POLNI ZAVAROVALNI ČAS

Samozaposlene osebe se v zavarovanje vključijo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. Skladno z zakonom je samozaposlenemu zavarovancu dovoljeno zavarovanje s krajšim zavarovalnim časom v primerih, ko:

  • je prednostno zavarovan s krajšim delovnim časom na podlagi delovnega razmerja,
  • je pridobil pravico do krajšega delovnega časa na podlagi predpisov o starševstvu,
  • je pridobil pravico do delne pokojnine ali
  • je ponovno vstopil v zavarovanje na podlagi opravljanja dejavnosti v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega zavarovalnega časa in se mu pokojnina izplačuje v sorazmernem delu.

4.1 Kombinacija statusa samozaposlene osebe in delovnega razmerja

Če je zavarovanec iz naslova delovnega razmerja zavarovan za manj kot polni delovni čas in v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, se mora do polnega delovnega časa zavarovati po tej podlagi.

4.2 Delna pokojnina

Po novi ureditvi lahko tudi samozaposlena oseba, ki je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali deset ur tedensko.

Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega zavarovalnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za pet odstotkov.

Delno pokojnino lahko pridobi zavarovanec, ki opravlja dejavnost z manj kot polnim zavarovalnim časom, vendar najmanj dve uri dnevno ali deset ur tedensko v Republiki Sloveniji, saj je treba upoštevati specifičnosti slovenske delovnopravne zakonodaje. Če zavarovanec opravlja dejavnost v drugi državi članici EU, nima pravice do delne pokojnine.

Več o delni pokojnini je dostopno na tej spletni strani.

4.3 Ponovni vstop v zavarovanje

Uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

ZPIZ-2 je razširil možnost ponovne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za krajši zavarovalni čas od polnega in tako omogoča sočasen status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe. Sočasen status uživalca pokojnine in zavarovanca je tako mogoč pri uživalcih pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začnejo ponovno opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu zavarovalnega časa, vendar za samozaposlene osebe najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa. V teh primerih se izplačuje sorazmerni del pokojnine glede na obseg zavarovanja, ki ga bo izbral posamezen zavarovanec.

Če se bo torej uživalec pokojnine odločil opravljati samostojno dejavnost (vpis v Poslovni register Slovenije) in sočasno obdržati tako status uživalca pokojnine kot status zavarovanca, se bo moral v vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za najmanj dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko, pri čemer pa ponovni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s krajšim zavarovalni čas od polnega ne bo vplival na obseg opravljanja dejavnosti.

V času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine lahko zavarovanec zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Odjava iz zavarovanja oziroma prijava v zavarovanje s spremenjenim številom ur dela oziroma opravljanja dejavnosti se izvede z dnem spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti, nov sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, pa se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.

Za uživalce invalidskih pokojnin veljajo strožja pravila kot za uživalce drugih pokojnin. V primeru, ko začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ali v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico pridobitev lastnosti zavarovanca, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. Tem zavarovancem zavod z odločbo ne le zaustavi izplačevanje invalidske pokojnine za čas ponovnega zavarovanja kot uživalcem drugih pokojnin, ampak pravico do invalidske pokojnine izgubijo.

V primerih, ko uživalec slovenske pokojnine začne opravljati dejavnost v drugi državi in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se mu slovenska pokojnina v celoti preneha izplačevati, kar pomeni, da nima pravice do sorazmernega dela pokojnine.

Več o ponovnem vstopu v zavarovanje na tej spletni strani.

4.4 Izplačevanje 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine

Pomembno spodbudo za podaljševanje obdobja, ko je posameznik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja možnost, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, ki je začel veljati s 1. 1. 2013 (brez dodane dobe iz poklicnega zavarovanja) ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do 31. 12.  2012 v skladu s 391. in 394. členom ZPIZ-2, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne ali predčasne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je ali se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 20 odstotkov že uveljavljene pokojnine, od prvega naslednjega dneva po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Zavarovancem, ki se je na dan 1. 1. 2016, ko je v veljavo stopila sprememba ZPIZ-2, že izplačevalo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, se še nadalje izplačuje del pokojnine do dopolnitve 65 let starosti ne glede na zavarovanje s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega oziroma zavarovalnega časa, po dopolnitvi 65 let starosti pa le ob pogoju zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

S spremembo ZPIZ-2 je določena tudi možnost, da zavarovanci, ki se jim je ob dopolnitvi 65 let starosti prenehal izplačevati del predčasne ali starostne pokojnine, lahko ponovno zahtevajo izplačevanje že uveljavljenega dela pokojnine pod pogoji, ki jih za izplačilo dela pokojnine določa spremenjen ZPIZ-2. Del pokojnine se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Več o izplačevanju 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine na tej spletni strani

 

5  PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca po prispevni stopnji 15,5 odstotka je zavarovanec. Zavarovanec je tudi zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca po prispevni stopnji 8,85 odstotka, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil.

5.1 Določitev višine zavarovalne osnove za samozaposlene osebe

Za določitev zavarovalne osnove se za preteklo leto ugotovi dobiček zavarovanca v skladu z določbami zakona, ki ureja dohodnino, pri čemer se ne upoštevajo olajšave in povečanja davčne osnove, prav tako pa se ne upoštevajo prispevki za socialno varnost. Tako ugotovljeni letni dobiček se preračuna na mesec, dobljeni znesek pa pomeni mesečno zavarovalno osnovo zavarovanca, ki do naslednje razvrstitve ostaja enaka, razen če nastopijo pogoji za njeno znižanje. Da bi se omilila obremenitev zavarovancev zaradi prehoda s stopenjske na individualno določitev zavarovalne osnove, je za samozaposlene zavarovance določeno, da se ugotovljeni letni znesek dobička pred izračunom mesečnega zneska osnove zniža za 25 odstotkov, določeno pa je tudi prehodno obdobje.

Dobiček se za samozaposlene ugotovi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če dohodnino obračunavajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma na podlagi obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če dohodnino obračunavajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Zakon določa najnižjo pokojninsko osnovo, ki je za samozaposlene določena v višini 60 odstotkov mesečne povprečne plače iz leta, za katero se ugotavlja dobiček, če dobiček v tem letu ne doseže 60 odstotkov povprečne letne plače. Najvišja zavarovalna osnova je določena v višini 3,5-kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

LETO

NAJNIŽJA OSNOVA

ZNIŽANJE DOBIČKA ZA DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE

2013

minimalna plača

 

2014

minimalna plača

-30 %

2015

54 % povprečne plače

-28 %

2016

56 % povprečne plače

-25 %

2017

58 % povprečne plače

-25 %

2018

60 % povprečne plače

-25 %

 

Samozaposleni prispevke od najnižje osnove za samozaposlene plačujejo tudi ob vstopu v zavarovanje, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

Osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost so objavljeni na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Za podrobnejšo ureditev načina in rokov za določitev zavarovalne osnove je bil sprejet Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 89/13).

5.2 Znižanje in povečanje zavarovalne osnove

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 odstotkov, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se zavarovalna osnova ne določi na novo.

 Zavarovanec pa si lahko sam izbere tudi višjo zavarovalno osnovo od tiste, ki mu je določena na podlagi dobička, vendar pa izbrana osnova ne sme presegati 3,5-kratnika povprečne plače.

5.3 Oprostitev dela prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v prvih 24 mesecih poslovanja

Z namenom omogočiti lažji začetek poslovanja in spodbujanja samozaposlitev, je ZPIZ-2 uvedel tudi možnost delne oprostitve plačila prispevkov za nove samozaposlene. Navedena olajšava se uveljavlja samo takrat, ko je oseba zavarovana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 (samozaposlene osebe) in ne velja za osebe, vključene v zavarovanje na podlagi drugih določb zakona.

Oprostitev plačila dela prispevka zavarovanca in dela prispevka delodajalca za samozaposlenega velja, če je bil prvi vpis v poslovni register ali drug register oziroma evidenco izveden 1. 7. 2013 ali kasneje, znaša pa:

  • v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v predpisan register 50 odstotkov zneska prispevkov ter
  • v naslednjih 12 mesecih 30 odstotkov zneska prispevkov.

Če je bil pred registracijo pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika zavarovanec že vpisan v poslovni register na podlagi druge dovoljene (poklicne) dejavnosti, čeprav ne gre povsem za isto dejavnost, se vpis pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika ne šteje kot prvi vpis v poslovni register. Pogoj prvega vpisa v poslovni register izpolnjuje le zavarovanec, ki predhodno nikoli ni opravljal samostojne dejavnosti na podlagi vpisa v katerikoli register samostojnih zavezancev.

Samozaposlenim zavarovancem, ki so registrirali samostojno dejavnost v času, ko so bili prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, pred potekom dveh let od vpisa v poslovni register pa je delovno razmerje prenehalo in so zavarovani kot samozaposlene osebe, se delna oprostitev plačila prispevkov prizna za čas od prijave v zavarovanje kot samozaposlena oseba, vendar le za preostanek dveletnega obdobja po prvem vpisu v poslovni register.

 

6  SAMOZAPOSLENE OSEBE IN POSEBNI PRIMERI ZAVAROVANJA

ZPIZ-2 jasno navaja osebe, ki so obvezno zavarovane za primer invalidnosti in smrti v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dejavnosti oziroma organizirane aktivnosti. Namen posebnih primerov zavarovanja je torej zavarovanje za tveganja invalidnosti in smrti, ki sta posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in bi se osebam, ki to delo opravljajo, lahko pripetile pri opravljanju tega dela. Obdobje takšnega zavarovanja se ne upošteva v pokojninsko dobo. Za te zavarovance se prijave in odjave zavarovanja ne vlagajo, podatki pa se ne vodijo v matični evidenci zavarovancev. Zavezanci na način, ki je določen v skladu s predpisi o davčnem postopku, obračunajo in plačajo prispevke ter ustrezne podatke v zvezi s plačilom prispevkov sporočijo davčnemu organu.

Tudi osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost ter v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso prijavljene kot samozaposlene osebe, so pri opravljanju navedene dejavnosti obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Te osebe so praviloma prednostno zavarovane na podlagi delovnega razmerja.

Prispevke za posebne primere zavarovanja se plača v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod, razen ko gre za zavarovance, ki so zavarovani za posebne primere na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja. Zavod zneske pavšalnih prispevkov določi z vsakokratnim Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja.

 

7  OBVEŠČANJE ZAVODA O OKOLIŠČINAH, KI VPLIVAJO NA PRIDOBITEV IN UŽIVANJE POKOJNINE

Na podlagi določb ZPIZ-2 mora uživalec pravic v osmih dneh sporočiti zavodu vsako spremembo, ki vpliva na pravico do pokojnine in njeno izplačevanje.

V primeru, da uživalec pokojnine ne sporoči teh podatkov v zakonsko določenem roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode v skladu z določili Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru, da uživalec pokojnine ne sporoči teh podatkov v zakonsko določenem roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode v skladu z določili Obligacijskega zakonika (OZ). ZPIZ-2 določa tudi višino odškodnine, ki jo ima zavod pravico zahtevati, in obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih. Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova zneskov pokojnin se upošteva tudi dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.

Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Obligacijskega zakonika. Zavod v zvezi s povrnitvijo preplačila izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno, vendar le, če še ni potekel triletni zastaralni rok, ki ga mora zavod upoštevati po uradni dolžnosti.

ZGIBANKA - Samozaposlene osebe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2017

 

Informativni izračun datuma upokojitveNa izračun

Uradne ure in kontakti

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15, Ljubljana

 

Zavod po telefonu ves poslovni čas nudi splošne informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Informacije o konkretnem postopku lahko pridobite osebno v času uradnih ur.

 

Tel
Fax
01 4745 100
+386 1 432 10 46
E-naslov informacije@zpiz.si
Uradne ure
Ponedeljek in torek
Sreda
Petek

8-12 in 13-15
8-12 in 13-17
8-13
Poslovni čas
Ponedeljek, torek in četrtek
Sreda
Petek

8-15
8-17
8-13
Kontaktni center je razdeljen po področjih informacij za stranke: Telefonske številke:
Informacije o bremenitvah prejemkov, ki vam jih nakazuje zavod 01 4745 901
Druge informacije o nakazilih zavoda 01 4745 902
Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja 01 4745 903
Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja 01 4745 904
Informacije o uveljavljanju pravic s področja mednarodnega zavarovanja 01 4745 905
Informacije v zvezi s posredovanjem podatkov na obrazcih i-REK in M4 01 4745 906
Informacije glede obvestil o neobračunanih prispevkih 01 4745 907
Informacije o obdobjih zavarovanja, osnovah in prispevkih 01 4745 908
Pomoč uporabnikom elektronskih storitev eZPIZ in BiZPIZ 01 4745 909
Elektronska storitev Informacije o stanju zadeve 01 4745 999
Elektronska storitev o zadnjih nakazilih zavoda 01 4745 998