Primeri, ko je vstop kmeta v zavarovanje obvezen

Primer 1:

Oseba, starejša od 63 let, se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa ne uveljavi pravice do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Primer 2:

Oseba, starejša od 63 let, se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa uveljavi pravico do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje ni obvezen.

Primer 3:

Oseba, mlajša od 63 let, se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem uveljavi pravico do pokojnine, po 1. januarju 2013 pa ponovno začne opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, njen dohodek iz te dejavnosti pa skupaj z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, predpisan za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Primer 4:

Oseba, mlajša ali starejša od 63 let, uveljavi pravico do pokojnine, po upokojitvi pa se v poslovni register vpiše kot samostojni podjetnik ali kot oseba, ki opravlja drugo dovoljeno dejavnost, ali kot oseba, ki je hkrati družbenik in poslovodna oseba – vstop v zavarovanje je obvezen v skladu s prednostnim vrstnim redom zavarovalnih podlag – taka oseba se torej zavaruje na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, opravljanja pridobitne oziroma druge dovoljene dejavnosti oziroma na podlagi vpisa v sodni register kot družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba.

Osebam iz primera 3 in 4, ki na območju Republike Slovenije začnejo po uveljavitvi pravice do pokojnine ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, to je na podlagi delovnega razmerja najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko, in zavarovancem, ki ponovno začnejo opravljati pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost oziroma so v poslovni register vpisani kot družbeniki in poslovodne osebe hkrati in dejavnost opravljajo najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

• 75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
• 62,5 odstotkov, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
• 50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
• 37,5 odstotka, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
• 25 odstotkov, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
• 12,5 odstotka, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

Oseba, ki želi uveljaviti izplačilo sorazmernega dela pokojnine mora pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vložiti prijavo z ustreznim tedenskim skladom ur, prijavi pa priložiti ustrezna dokazila. Nato pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vloži zahtevo za izplačilo sorazmernega dela pokojnine. Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnevom ponovne pridobitve statusa zavarovanca. Če se spremeni dolžina delovnega časa oziroma zavarovalnega časa, upravičenec do sorazmernega dela lahko zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela, na novo določen sorazmerni del pa se mu izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi.

Opozarjamo še na dejstvo, da uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja ali opravljanja samostojne pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti ali družbeništva v osebnih ali kapitalskih družbah, v katerih je hkrati poslovodna oseba, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. Izguba pravice je trajna in pravice na podlagi iste invalidnosti ni več mogoče pridobiti.