Splošno o sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?
Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?
Seštevanje slovenske zavarovalne dobe in zavarovalne dobe v Bosni in Hercegovini
Odmera pokojnine po sporazumu
Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo
Ponovna odmera pokojnin
Informacije
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju besedila: sporazum) je začel veljati 1. julija 2008. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 37/08 – MP 10/08. Poleg področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ureja sporazum tudi področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, starševskih nadomestil in otroškega dodatka ter zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Velja za vse osebe, ki so ali so bile zavarovane po slovenski zakonodaji in zakonodaji Bosne in Hercegovine, ter za osebe, ki uveljavljajo svoje pravice do dajatev po teh osebah (družinski člani umrlih zavarovancev).
Sporazum ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato na podlagi tega sporazuma lahko uveljavite le pravice, ki so predvidene z zakonodajo posamezne države pogodbenice.
V Sloveniji lahko uveljavite pravico do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. V Bosni in Hercegovini pa na podlagi sporazuma lahko uveljavite pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine.
Vsaka država pogodbenica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje interne zakonodaje. Za pridobitev posamezne pravice morate torej izpolnjevati pogoje, določene z zakonodajo države pogodbenice, ki pravico prizna.
Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini različni, ni nujno, da boste hkrati pridobili pravico do pokojnine ali druge pravice v obeh državah.
Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pravice do pokojnine hkrati v obeh državah, lahko uveljavite pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v državi, v kateri pogoje izpolnjujete. Ko pa boste izpolnili pogoje tudi po predpisih druge države, boste s ponovnim zahtevkom pravico uveljavili tudi v drugi državi.
Državi pogodbenici imata različne kriterije za razvrstitev v kategorije oseb, ki so nesposobne ali delno nesposobne za delo. Zato je možno, da boste v eni državi članici pridobili pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa ne oziroma jo boste pridobili kasneje, če se vam bo zdravstveno stanje poslabšalo.
Načeloma se vloži zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici, v kateri ste zaposleni ali v času vložitve zahtevka pokojninsko ali invalidsko zavarovani na kakšni drugi podlagi.
Če v času vložitve zahtevka niste več zaposleni ali pokojninsko niti invalidsko zavarovani na kakšni drugi podlagi, vložite zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici, v kateri prebivate v času vložitve zahtevka.
Če imate dopolnjeno zavarovalno dobo v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini, se vloži en sam zahtevek, ker ta zahtevek velja tako za pridobitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi za pridobitev ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini.
Če prebivate v Sloveniji, lahko vložite zahtevek na katerikoli območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani. V zahtevku je treba opozoriti na zavarovalno dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini, ter priložiti dokaze o zavarovanju v Bosni in Hercegovini. Če dokazov nimate, je treba navesti popolne podatke o zaposlitvi s časovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo na podlagi takega zahtevka odločil o pravici do pokojnine in o morebitnih drugih pravicah iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uvedel postopek za pridobitev ustrezne pokojnine iz Bosne in Hercegovine.
Če ste bili zaposleni v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini oziroma ste dopolnili zavarovalno dobo v obeh državah, lahko s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah, izpolnite predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini.
Zavarovalna doba ene pogodbenice se sešteva z zavarovalno dobo druge pogodbenice le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat.
Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju. Izjemoma pa se zavarovalna doba, ki je bila v drugi državi dopolnjena do 8. oktobra 1991, upošteva v trajanju, kot je bila priznana po takrat veljavnih pravnih predpisih (npr. udeležba v NOV v dvojnem trajanju in zavarovalna doba, ki se šteje s povečanim trajanjem).
Če s seštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah pogodbenicah, ne izpolnjujete pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in ste slovenski državljan ali državljan Bosne in Hercegovine, se za priznanje pravice upošteva tudi zavarovalna doba dopolnjena v tretji državi, s katero imata Republika Slovenija in Bosna in Hercegovina sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, ki predvideva seštevanje zavarovalne dobe. Če je s tretjo državo sklenila sporazum samo ena država pogodbenica, nosilec te države pogodbenice upošteva za državljane pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in odmeri sorazmernega dela pokojnine se upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah obeh držav pogodbenic, ne glede na to ali so dopolnjene pred ali po 1. juliju 2008, torej datumu, ko je sporazum začel veljati.
Kot zavarovalna doba druge države pogodbenice se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec te druge države pogodbenice.
Sporazum posebej ureja primere, ko je skupna zavarovalna doba, dopolnjena v eni pogodbenici, krajša kot dvanajst mesecev. Da v takšnih primerih ne bi prišlo do odmere povsem neznatnih sorazmernih delov dajatev, sporazum določa, da nosilec v državi, v kateri so bila dopolnjena tako kratka zavarovalna obdobja, ne prizna pravice do dajatev, to zavarovalno dobo pa mora prevzeti v svoje breme nosilec druge države pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil daljšo zavarovalno dobo. Prevzeta doba se šteje tako za izpolnitev pogojev, kakor tudi za odmero dajatve v državi, ki je takšno obdobje prevzela v svoje breme.
Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice in odmero pokojnine oziroma druge dajatve, uporablja vsaka država svojo zakonodajo. Če izpolnjujete pogoje za priznanje pravice do pokojnine le na podlagi slovenske zavarovalne dobe, se vam prizna in odmeri slovenska pokojnina izključno na podlagi slovenske dobe (samostojna pokojnina).
Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pokojnine izključno na podlagi slovenske zavarovalne dobe, vam bo Zavod za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do slovenske pokojnine upošteval tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini in vam odmeril sorazmerni del pokojnine.
Enako ravna tudi nosilec zavarovanja v Bosni in Hercegovini pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do pokojnine na podlagi svoje zakonodaje.
Sorazmerni del pokojnine
Sorazmerni del pokojnine se izračuna tako, da se pokojnino, ki bi vam pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji, pomnoži s skupnim številom mesecev slovenske dobe ter nato deli s številom mesecev skupne zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah.
Pri izračunu sorazmernega dela slovenske pokojnine se upoštevajo izključno plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki v skladu s slovensko zakonodajo.
Če je bila pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev in odmeri pokojnine upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretjih državah, se sorazmerni del pokojnine izračuna v razmerju med slovensko zavarovalno dobo in celotno zavarovalno dobo, dopolnjeno v vseh državah pogodbenicah.
Če vam je slovenska pokojnina odmerjena v sorazmernem delu, se v sorazmernem delu odmeri tudi dodatek za pomoč in postrežbo, če ste do te dajatve upravičeni.
Pokojnine, priznane v eni državi pogodbenici, se izplačujejo v drugo državo pogodbenico, če imate tam stalno prebivališče. Pokojnina, priznana v eni državi pogodbenici, se državljanu druge države pogodbenice, ki biva v tretji državi, izplačuje v to tretjo državo pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot lastnim državljanom, ki bivajo v tej tretji državi.
Za razliko od pokojnin se dodatek za pomoč in postrežbo in nadomestila v zvezi z invalidnostjo ne izplačujejo v drugo državo pogodbenico.
Sporazum določa, da se nekatere pokojnine, ki sta jih državi pogodbenici priznali v obdobju od 8. oktobra 1991 do 30. junija 2008, ponovno odmerijo po določbah sporazuma.
Podrobnejše informacije za presojo posameznih primerov dobite pri pristojnih nosilcih zavarovanja, in sicer:
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15
1518 Ljubljana
Telefon: +386 1 4745 100;
Federalni zavod za MIO/PIO
Dubrovačka b.b.
88000 Mostar
Telefon: +387 36 31 77 61
Fond za penzijsko i invalidsko osiguranje Republike Srpske
Ul. Njegoševa 28A
76300 Bijeljina
Telefon: +387 55 21 16 60