Družinska pokojnina v letu 2017

ZGIBANKA - Družinska pokojnina v letu 2017

I. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO DRUŽINSKE POKOJNINE

Pridobitev pravice do družinske pokojnine je odvisna od izpolnitve splošnih in posebnih pogojev. Splošni pogoji morajo biti izpolnjeni na strani umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebni pa na strani njegovih družinskih članov.

A. Splošni pogoji na strani umrlega

Če je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je:

  • izpolnil z ZPIZ-2 določene pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine, pri čemer se njegova smrt šteje kot nastanek I. kategorije invalidnosti.

Če je bil umrli uživalec pravic, pa so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival:

  • predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino iz obveznega zavarovanja ali
  • pravice na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil umrli!

Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do družinske pokojnine ima enake posledice kot smrt zavarovanca ali uživalca pravic tudi pravnomočna odločba o razglasitvi za mrtvega.

B. Dodatni splošni pogoj

V nekaterih primerih je dodatni splošni pogoj za pridobitev pravice do družinske pokojnine dejstvo, da je umrli družinskega člana, ki uveljavlja to pravico, do svoje smrti preživljal.

Navedeni pogoj je izpolnjen, če je družinski član:

  • imel do smrti z njim skupno stalno prebivališče in
  • njegovi povprečni mesečni dohodki v koledarskem letu pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic niso presegli 29 odstotkov najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovanega primera (smrti). Cenzus, veljaven v letu 2017, bo znan, ko bo objavljena višina najnižje pokojninske osnove.

Med dohodke družinskih članov se štejejo tudi katastrski dohodek in drugi dohodki, ki so po predpisih, ki urejajo dohodnino, osnova za njeno odmero.

Med dohodke družinskih članov se ne šteje denarna socialna pomoč po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

Če sta oba starša umrlega, ki uveljavljata družinsko pokojnino, še živa, se pri ugotavljanju njunega povprečnega mesečnega dohodka pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic dohodek enega od njiju deli na oba roditelja. Enako pravilo velja tudi v primeru, kadar imata dohodke oba starša.

V primeru, da družinski član, ki uveljavlja pravico do družinske pokojnine, z umrlim do njegove smrti ni imel skupnega stalnega prebivališča, se šteje, da ga je ta preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 odstotkov najnižje pokojninske osnove v tistem letu.

Našteti splošni pogoji morajo biti praviloma izpolnjeni sočasno.

C. Posebni pogoji za družinske člane

Pravico do družinske pokojnine lahko pridobijo naslednji družinski člani:

  • otroci,
  • pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, ter starši umrlega, ki jih je bil zavarovanec oziroma uživalec pravic dolžan preživljati do svoje smrti v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.

V primeru, da so starši vnukov in drugih otrok, ki jih je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, še živi, se šteje, da ti otroci izpolnjujejo posebne pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine, če so njihovi starši popolnoma nezmožni za delo. Kot taka nezmožnost se šteje I. kategorija invalidnosti.

OTROCI

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.

V primeru, da se je otrok po dopolnitvi 15. leta starosti prijavil pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 18. leta starosti, če izpolnjuje vse obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

Otrok, ki je postal popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina (do 15. leta) oziroma do konca šolanja (največ do dopolnjenega 26. leta), ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

V primeru, da je otrok postal popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina oziroma po končanem šolanju, lahko pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic do svoje smrti preživljal.

Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.

STARŠI

Starši, ki  jih je umrli do svoje smrti preživljal, v letu 2017 pridobijo pravico do družinske pokojnine:

  • če so dopolnili  60 let starosti ali
  • če so bili ob njegovi smrti popolnoma nezmožni za delo.

Če starši, ki so pridobili pravico do družinske pokojnine zaradi trajne nezmožnosti za delo, v času trajanja te pravice dopolnijo 60 let starosti, trajno obdržijo pravico do družinske pokojnine.

Pri otrocih velja za popolno nezmožnost za delo nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine, pa I. kategorija invalidnosti. Njun obstoj ugotavlja invalidska komisija zavoda!

 

II. OSNOVA ZA ODMERO DRUŽINSKE POKOJNINE

Osnova za odmero družinske pokojnine je odvisna od statusa umrlega. V primeru, da je bil:

  • pokojni zavarovanec, uživalec delne pokojnine ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, se odmeri od invalidske pokojnine, ki bi jo imel glede na vzrok smrti (poškodba pri delu ali poklicna bolezen oziroma bolezen ali poškodba zunaj dela);
  • pokojni uživalec pokojnine, se družinska pokojnina odmeri od pokojnine, do katere je bil upravičen ob smrti. Če je užival pokojnino ali sorazmerni del pokojnine po mednarodnih pogodbah, se družinska pokojnina odmeri od take pokojnine.

Tudi pri izračunu osnove za odmero družinske pokojnine se upoštevajo določbe o najnižji in najvišji pokojninski osnovi!

 

III. NAJNIŽJA OSNOVA ZA ODMERO DRUŽINSKE POKOJNINE

Najnižja osnova za odmero družinske pokojnine je pokojnina umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, odmerjena najmanj v višini 33 odstotkov pokojninske osnove.

 

IV. ODMERA DRUŽINSKE POKOJNINE

Višina družinske pokojnine je praviloma odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic.

Če so do družinske pokojnine upravičeni samo otroci ali samo drugi družinski člani (pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev ter starši), se družinska pokojnina odmeri od osnove v naslednji višini:

Število družinskih članov

Višina odstotka za odmero

1

70

2

80

3

90

4 ali več

100

 

Družinska pokojnina se nato razdeli na enake dele glede na število družinskih članov.

Če so do družinske pokojnine upravičeni tako otroci kot tudi drugi družinski člani, se otrokom odmeri družinska pokojnina v ustreznem odstotku, določenem v razpredelnici, in razdeli na enake dele, drugim družinskim članom pa pripada morebitni preostali del osnove za odmero družinske pokojnine, ki se prav tako razdeli na enake dele.

V primeru, da razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu.

Mladoletnim otrokom in drugim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno.

 

V. VIŠINA DRUŽINSKE POKOJNINE, ČE JE DO POKOJNINE PO UMRLEM UPRAVIČEN(A) TUDI VDOVA ALI VDOVEC

V primeru, da sta do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic poleg otrok in drugih družinskih članov upravičena tudi vdova oziroma vdovec, veljajo za odmero družinske pokojnine posebna pravila.

Če so do pokojnine poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tudi otroci, se družinska pokojnina odmeri v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove v odstotku, določenem glede na število družinskih članov, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec.

V primeru, da so do pokojnine poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tudi drugi družinski člani, se najprej odmeri vdovsko pokojnino v višini 70 odstotkov osnove za njeno odmero. Preostanek osnove je družinska pokojnina, do katere so upravičeni drugi družinski člani.

Če pa so do pokojnine poleg vdove oziroma vdovca upravičeni tudi otroci in drugi družinski člani, se vdovska pokojnina odmeri v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene v odstotku od osnove, določenem glede na število družinskih članov, med katere se poleg vdove oziroma vdovca štejejo tudi otroci. Morebitni preostanek osnove za odmero družinske pokojnine pa pripada drugim družinskim članom.

 

VI. OBOJESTRANSKA SIROTA

Otroku, ki je izgubil oba starša – zavarovanca oziroma uživalca pravic, se odmeri družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 odstotkov osnove za njeno odmero.

Pri večjem številu otrok, ki so izgubili oba starša, se odmerita dve družinski pokojnini po vsakem od njih v višini 100 odstotkov osnove za njuno odmero. Obe družinski pokojnini se nato razdelita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, pripada preostanek zneska najstarejšemu otroku.

 

VII. PRENEHANJE PRAVICE DO DRUŽINSKE POKOJNINE

Uživalec družinske pokojnine izgubi to pravico, če ne izpolnjuje več posebnih pogojev, določenih za družinske člane (npr. pri otrocih prenehanje šolanja, dopolnitev 26 let starosti itd.).

Upravičenec, ki je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca, izgubi pravico do družinske pokojnine!

ZGIBANKA - Družinska pokojnina v letu 2016

ZGIBANKA - Kdaj, komu in kolikšna družinska pokojnina v letu 2015

ZGIBANKA - Kdaj, komu in kolikšna družinska pokojnina v letu 2014

 

Informativni izračun datuma upokojitveNa izračun

Uradne ure in kontakti

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15, Ljubljana

 

Zavod po telefonu ves poslovni čas nudi splošne informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Informacije o konkretnem postopku lahko pridobite osebno v času uradnih ur.

 

Telefon
Telefonski odzivnik
Fax
+386 1 474 51 00
+386 1 474 56 92
+386 1 432 10 46
E-naslov informacije@zpiz.si
Uradne ure
Ponedeljek in torek
Sreda
Petek

8-12 in 13-15
8-12 in 13-17
8-13
Poslovni čas
Ponedeljek, torek in četrtek
Sreda
Petek

8-15
8-17
8-13
Informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin +386 1 474 56 50