Starostna pokojnina v letu 2016

ZGIBANKA - Starostna pokojnina v letu 2016

I. KAJ JE TREBA STORITI PRED ZAKLJUČKOM DELA?

Pred vložitvijo zahteve za priznanje pravice do pokojnine oziroma pred odjavo iz zavarovanja vam svetujemo, da od zavoda pridobite informativni izračun datuma upokojitve z oddajo Obrazca za predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogojev in o višini pokojnine, ki je dostopen na spletni strani zavoda. Obrazec lahko oddate preko sistema Moj eZPIZ (za oddajo potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo), po pošti ali osebno na vam najbližji območni enoti zavoda.

Informativni izračun datuma izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine lahko opravite tudi s storitvijo Informativni izračun datuma upokojitve.

Datum izpolnitve pogojev je informativne narave in ni uporaben v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

---

Delodajalec vas mora najprej odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. V konkretnem primeru to pomeni, da vam preneha veljati pogodba o zaposlitvi (delodajalec vas bo odjavil iz zavarovanja z obrazcem M-2, ki je na razpolago na spletni strani ZZZS.

Če ste samozaposleni, se morate izbrisati iz Poslovnega registra Slovenije in se ravno tako najprej odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja z obrazcem M-2, ki ga s kvalificiranim digitalnim potrdilom (brezplačno ga pridobite na upravni enoti) lahko oddate tudi preko portala e-VEM.

Potem vložite zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

Če imate kvalificirano digitalno potrdilo (brezplačno ga pridobite na upravni enoti), zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine:

Izpolnjenemu obrazcu priložite še:

  • delovno knjižico in morebitna druga dokazila (npr. odločbo o priznanju pokojninske dobe),
  • dokazilo o prenehanju obveznega zavarovanja (npr. akt o prenehanju delovnega razmerja, samozaposleni potrdilo o izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije, zavarovanci, prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, obrazec M-2 ipd.),
  • sporazum staršev o uveljavljanju znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi otrok (če vlagate zahtevo za starostno upokojitev po prej veljavnem zakonu – ZPIZ-1),
  • potrdilo delodajalca o obdobju in višini plačanih prispevkov za tekoče koledarsko leto,
  • potrdilo o regresu za letni dopust v letu uveljavljanja pravice do starostne pokojnine,
  • dokazilo o zaposlitvi v tujini

Izpolnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine skupaj z dokazili lahko oddate:

  • elektronsko preko spletne strani ZPIZ, če imate kvalificirano digitalno potrdilo,
  • po klasični pošti ali
  • osebno na najbližji območni enoti ZPIZ.

Za kakršnekoli dodatne informacije in pojasnila v zvezi z upokojitvijo se lahko obrnete na strokovne delavce ZPIZ:

  • osebno na najbližji območni enoti v času uradnih ur,
  • po telefonu ali e-pošti:

01/474 51 00, informacije@zpiz.si ali oelj@zpiz.si (sedež zavoda v Ljubljani in OE Ljubljana)

03/420 25 00, oece@zpiz.si (OE Celje)

05/610 65 00, oekp@zpiz.si (OE Koper)

04/280 95 50, oekr@zpiz.si (OE Kranj)

02/250 71 00, oemb@zpiz.si (OE Maribor)

02/530 48 10, oems@zpiz.si (OE Murska Sobota)

05/330 89 00, oeng@zpiz.si (OE Nova Gorica)

07/338 15 50, oenm@zpiz.si (OE Novo mesto)

02/821 66 10, oera@zpiz.si (OE Ravne na Koroškem)

 

II. SPLOŠNI POGOJI

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnitve določene starosti in zavarovalne dobe, pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki pa se v prehodnem obdobju razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti, in sicer:

za ženske:

Starost

Pokojninska doba

59 let

39 let in 4 mesece brez dokupa

63 let

najmanj 20 let

65 let

Najmanj 15 let zavarovalne dobe

 

za  moške:

Starost

Pokojninska doba

59 let in 4 mesece

40 let brez dokupa

65 let

Najmanj 15 let zavarovalne dobe

 

Kot pokojninska doba brez dokupa se štejejo obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, brez dokupa pokojninske dobe (v to dobo se ne šteje npr. zavarovalna doba za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje itd.).

 

III. ALI JE MOŽNA UPOKOJITEV PRI NIŽJI STAROSTI?

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Predpisane starosti je možno znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno,

2. služenja obveznega vojaškega roka;

3. zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti,

4. dela na za zdravje škodljivih delovnih mestih, na katerih se je zavarovancem štela zavarovalna doba s povečanjem ali so bili do takega štetja upravičeni, ker so delali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni bilo mogoče  več uspešno opravljati oziroma

5. osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile te osebe do 31. 12. 2000 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, nato pa do prištete dobe.

a) Znižanje zaradi skrbi za otroke

Znižanje starosti zaradi skrbi za otroke je odvisna od njihovega števila in znaša:

Število otrok

Znižanje starosti za:

1

6 mesecev

2

16 mesecev

3

26 mesecev

4

36 mesecev

5 ali več

48 mesecev

 

Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva. Znižanje starosti ni neomejeno, temveč so zanj določene spodnje meje.

Na tej podlagi se lahko znižujeta le dve od možnih starosti, predpisanih za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Če sta ženska oziroma moški dopolnila 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima na tej podlagi računa znižanje od starosti 65 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 61 let. To pomeni, da se jima lahko starost zniža največ za 48 mesecev! Tako bi na primer ženska oziroma moški, ki je dopolnil(a) navedeno pokojninsko dobo brez dokupa in je upravičen do znižanja starosti za enega otroka, uveljavil(a) pravico do starostne pokojnine pri 64 letih in 6 mesecih starosti, z dvema otrokoma pri 63 letih in 8 mesecih starosti, s tremi otroki pa pri 62 letih in 10 mesecih starosti.

V primeru, da je ženska dopolnila 39 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, se ji na tej podlagi računa znižanje od starosti 59 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 56 let. Starost se ji v tem primeru lahko zniža največ za 36 mesecev! Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se računa znižanje od starosti 59 let in 4 mesece, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 58 let. Starost se mu lahko zniža za 16 mesecev!

b) Znižanje zaradi služenja obveznega vojaškega roka

Znižanje starosti zaradi služenja obveznega vojaškega roka znaša dve tretjini časa obveznega služenja vojaškega roka. Uveljavlja ga lahko le moški. Možni sta znižanji dveh predpisanih starosti.

Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu računa znižanje od starosti 65 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 63 let. Znižanje lahko znaša največ 24 mesecev!

V primeru, da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu računa znižanje od starosti 60 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 58 let. Tudi v tem primeru lahko znaša znižanje starosti največ 24 mesecev!

c) Znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti

Znižanje starosti zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti obsega ves čas trajanja zavarovanja pred dopolnitvijo navedene starosti. Uveljavljata ga lahko ženska in moški.

Ženski, ki je dopolnila 39 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, se računa znižanje od starosti 59 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 56 let. To pomeni, da se ji lahko starost zniža največ za 36 mesecev!

Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se računa znižanje od starosti 59 let in 4 mesece, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 58 let. Starost se mu lahko zniža za 16 mesecev!

Če so podane različne podlage za znižanje starosti, je vrstni red njihove uporabe naslednji:

Ženski se najprej zniža starost zaradi skrbi za otroke, nato pa še zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Starost, od katere se računa znižanje, je 60 let, pri čemer je potrebnih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, spodnja meja možnega znižanja pa je 57 let!

Če je najugodnejša spodnja meja starosti dosežena že ob upoštevanju ene od podlag za znižanje starosti, se preostale možne ne morejo upoštevati !

Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se najprej opravi znižanje starosti zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Starost, od katere se računa znižanje, je 60 let, spodnja meja možnega znižanja pa 58 let!

Moškemu, ki je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se najprej opravi znižanje starosti zaradi skrbi za otroke, nato pa še zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Starost, od katere se računa znižanje, je 65 let, spodnja meja možnega znižanja pa 63 let!

Tudi za moške velja že omenjeno pravilo: če je najugodnejša spodnja meja starosti dosežena že ob upoštevanju ene od podlag za znižanje starosti, se preostale možne ne morejo upoštevati!

d) Znižanje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in prištete dobe

Zavarovancem, ki so bili zaradi dela na zdravju škodljivih delovnih mestih  ali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni bilo več mogoče uspešno opravljati oziroma zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma slednji od leta 2000 dalje  namesto le-te do prištete dobe, se lahko na omenjenih podlagah znižajo predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Znižanje predpisanih starosti znaša toliko mesecev, kolikor jih je zavarovanec pridobil na podlagi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/oziroma prištete  dobe.

Navedeno pravilo velja tako za zavarovance:

  • ki so 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem in so imeli najmanj 23 let pokojninske dobe (ženske) oziroma 25 let (moški), zaradi česar so bili in so še naprej upravičeni do takega načina štetja zavarovalne dobe, če so ali še naprej delajo na takšnih delovnih mestih,
  • ki so bili le do 31. decembra 2000 upravičeni doštetja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma
  • ki so bili zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1999 in/ali do prištete dobe po ZPIZ-1 ali sedaj veljavnem zakonu.

Zavarovanci, ki so bili zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali do prištete dobe, pridobijo pravico do starostne pokojnine pri starostih, ki so nižje od predpisanih za toliko mesecev, kolikor so jih pridobili na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe.

Osebne okoliščine, ki so pogojevale štetje zavarovalne dobe s povečanjem in so/ali upravičencu zagotavljajo prišteto dobo, so: delovno razmerje ali opravljanje drugega dela s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, in status vojaškega invalida od I. do VI.  stopnje,  civilnega invalida vojne od I. do VI. skupine,  slepega,  gluhega,  obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji.

V obdobju, v katerem so bili ti zavarovanci upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, se jim je vsakih 12 mesecev, dejansko prebitih v delovnem razmerju oziroma na delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, štelo za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa so se zmanjšale za eno leto za vsaka štiri leta, dejansko prebita na takem delu. Od 1. januarja 2000 dalje pa se takim zavarovancem za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa se znižajo za toliko mesecev, kolikor znaša prišteta doba.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje ta pravica v celoti izčrpana in druge nimajo več nobenega vpliva.

 

IV. IZPOLNITEV POGOJEV Z DODANO DOBO

Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, se lahko četrtina obdobja, v katerem je bila vključena v navedeno obliko zavarovanja, upošteva v pokojninsko dobo, predpisano za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot dodana doba. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic se taka doba šteje kot pokojninska doba brez dokupa, nima pa vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine. 

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. V letu 2016 se jo praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših zaporednih dvaindvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen  za finance.

Povprečna osnova iz posameznega koledarskega leta se lahko upošteva le, če so bili od nje plačani prispevki  najmanj za šest mesecev, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe!

Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno upoštevati.

Osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove, ne glede na plačilo prispevkov, ne upošteva!

Pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati osnov, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe!

 

VI. IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE

Pri izračunu pokojninske osnove se zaradi zagotovitve medsebojne primerljivosti osnove iz prejšnjih let zavarovanja preračunajo z valorizacijskimi  količniki,  ki ustrezajo gibanjem povprečnih plač do koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine. 

Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

 

VII. NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če v letu uveljavitve pravice starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi  dopolnjene pokojninske dobe od pokojninske osnove zavarovanca, ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se mu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, zato jo je potrebno vsako leto določiti na novo.

Najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2016, bo znana, ko bo objavljen statistični podatek o povprečni mesečni plači, izplačani v preteklem letu.

 

VIII. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če v letu uveljavitve pravice starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe od pokojninske osnove zavarovanca, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se mu starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova je štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2016, bo znana, ko bo možen izračun najnižje pokojninske osnove.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Slednja služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine.

Višina odstotka za odmero se razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29 odstotkov pokojninske osnove, za moške pa 26 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ženski prišteje 1,41 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,71 odstotka, za moške pa za 0,63 odstotka. Lestvica za odmero starostne pokojnine do 40 let pokojninske dobe z upoštevanjem pokojninske dobe, daljše od šest mesecev, znaša:

Pokojninska doba

Višina odstotka za odmero starostne pokojnine

Ženska

Moški

15 let

29,00

26,00

15 let 6 mesecev

29,71

26,63

16 let

30,41

27,25

16 let 6 mesecev

31,12

27,88

17 let

31,82

28,50

17 let 6 mesecev

32,53

29,13

18 let

33,23

29,75

18 let 6 mesecev

33,94

30,38

19 let

34,64

31,00

19 let 6 mesecev

35,35

31,63

20 let

36,05

32,25

20 let 6 mesecev

36,76

32,88

21 let

37,46

33,50

21 let 6 mesecev

38,17

34,13

22 let

38,87

34,75

22 let 6 mesecev

39,58

35,38

23 let

40,28

36,00

23 let 6 mesecev

40,99

36,63

24 let

41,69

37,25

24 let 6 mesecev

42,40

37,88

25 let

43,10

38,50

25 let 6 mesecev

43,81

39,13

26 let

44,51

39,75

26 let 6 mesecev

45,22

40,38

27 let

45,92

41,00

27 let 6 mesecev

46,63

41,63

28 let

47,33

42,25

28 let 6 mesecev

48,04

42,88

29 let

48,74

43,50

29 let 6 mesecev

49,45

44,13

30 let

50,15

44,75

30 let 6 mesecev

50,86

45,38

31 let

51,56

46,00

31 let 6 mesecev

52,27

46,63

32 let

52,97

47,25

32 let 6 mesecev

53,68

47,88

33 let

54,38

48,50

33 let 6 mesecev

55,09

49,13

34 let

55,79

49,75

34 let 6mesecev

56,50

50,38

35 let

57,20

51,00

35 let 6 mesecev

57,91

51,63

36 let

58,61

52,25

36 let 6 mesecev

59,32

52,88

37 let

60,02

53,50

37 let 6 mesecev

60,73

54,13

38 let

61,43

54,75

38 let 6 mesecev

62,14

55,38

39 let

62,84

56,00

39 let 6 mesecev

63,55

56,63

40 let

64,25

57,25

 

Odmera starostne pokojnine navzgor ni omejena. Čim daljša je pokojninska doba, tem višji je odstotek za njeno odmero!

 

X. ODLAGANJE UPOKOJITVE – VIŠJA POKOJNINA

Ženski, ki je dopolnila najmanj:

  • 59 let starosti ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa

in je odložila uveljavitev pravice do starostne pokojnine, se vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi ZPIZ-2, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, ovrednoti tako, da so vsaki trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vredni 1 odstotek. Eno leto tako odložene upokojitve je namesto 1,41 odstotka vredno 4 odstotke, tri leta pa namesto 4,23 odstotkov kar 12 odstotkov!

Povsem enaka spodbuda za odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine velja tudi za moškega, ki je dopolnil najmanj:

  • 59 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Eno leto odložene upokojitve je namesto 1,25 odstotka vredno 4 odstotke, tri leta pa so namesto 3,75 odstotka vredna kar 12 odstotkov!

XI. IZPLAČILO 20 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in ostane še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se na njegovo zahtevo izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Gre za posebno zakonsko spodbudo za odložitev uveljavitve pravice do starostne pokojnine na poznejši čas po izpolnitvi pogojev zanjo. Do izplačila navedenega zneska je zavarovanec upravičen od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Tako izplačilo pokojnine je časovno omejeno in sicer do prenehanja zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas ali do morebitne uveljavitve delne pokojnine.

Pri upravičencih do izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine, ki so to pravico uveljavili pred uveljavitvijo novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so ostali obvezno zavarovani v nespremenjenem obsegu, ki pa je bil krajši od polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, se 20 odstotkov starostne pokojnine preneha izplačevati ob dopolnitvi 65 let starosti, razen v primeru, če se obvezno zavarujejo za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

Upravičenci do izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine, katerim se je le-to prenehalo izplačevati ob dopolnitvi 65 let starosti, lahko to izplačilo ponovno uveljavijo, če se obvezno vključijo v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Pri ugotavljanju pogojev za izplačevanje 20 odstotkov starostne pokojnine se za izpolnitev pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne upošteva dodana doba, pridobljena na podlagi obveznega dodatnega oziroma poklicnega zavarovanja.

Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je ali se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

 

XII. IZPOLNJEVANJE POGOJEV PO PREJŠNJIH PREDPISIH

Če je oseba izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, lahko to pravico uveljavi tudi po teh predpisih!

Taki osebi se posredno podaljšuje veljavnost ZPIZ-1. Vse do dneva uveljavitve pravice se ji namreč upoštevajo: dopolnjena pokojninska doba, morebitna dodana doba, plače in zavarovalne osnove (tudi od leta 2013 dalje), ki jih je mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18-letnega povprečja osnov, dopolnjena starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, kakor tudi zmanjšanja in povečanja starostne pokojnine.

V primeru izpolnjevanja pogojev pa navedena oseba lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine tudi po predpisih, veljavnih od 1. januarja 2013 dalje.

Oseba, ki je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012 in izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev te pravice po predpisih, veljavnih od 1. januarja 2013 dalje in ostane v zavarovanju  za polni delovni oziroma zavarovalni čas, lahko zahteva izplačilo 20 odstotkov starostne pokojnine po predpisu, ki si ga sama izbere. Uveljavitev  izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine po enem izmed predpisov nima za posledico izgube pravice do odmere starostne pokojnine po drugem predpisu.

ZGIBANKA - Kako in do kolikšne starostne pokojnine v letu 2014

ZGIBANKA - Kako in do kolikšne starostne pokojnine v letu 2015

Informativni izračun datuma upokojitveNa izračun

Uradne ure in kontakti

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kolodvorska ulica 15, Ljubljana

 

Po telefonu zavod nudi splošne informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Informacije o konkretnem postopku lahko pridobite osebno v času uradnih ur.

 

Telefon
Telefonski odzivnik
Fax
+386 1 474 51 00
+386 1 474 56 92
+386 1 432 10 46
E-naslov informacije@zpiz.si
Ponedeljek in torek
Sreda
Petek
8-12 in 13-15
8-12 in 13-17
8-13
Informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin +386 1 474 56 50