Invalidnina za telesno okvaro

.pdf datoteka

I. Splošni pojmi

Invalidnina je mesečna denarna dajatev, ki jo lahko pridobi zavarovanec ali uživalec pokojnine zaradi telesne okvare, nastale med zavarovanjem ali v času uživanja pokojnine.

Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. Dokler navedeni podzakonski akt ne bo sprejet, se v ta namen še naprej uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

II. Pogoji za pridobitev pravice

Za pridobitev pravice do invalidnine morajo biti načeloma izpolnjeni naslednji trije pogoji:

  1. da gre pri zavarovancu ali uživalcu pokojnine za določeno vrsto in stopnjo telesne okvare,
  2. da je ta okvara nastala med zavarovanjem ali uživanjem pokojnine in
  3. da upravičenec ob njenem nastanku izpolnjuje pokojninsko dobo, potrebno za pridobitev invalidske pokojnine. Tega pogoja ni potrebno izpolnjevati, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali je nastala v času uživanja starostne ali invalidske pokojnine!

a.) Vrste telesnih okvar

Telesne okvare so razvrščene glede na njihovo težo v osem stopenj. Najnižja osma stopnja je 30%, najvišja prva stopnja pa 100% telesna okvara.

Če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zadošča za pridobitev pravice do invalidnine 30% telesna okvara. V primeru, da je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pa mora obstajati najmanj 50% telesna okvara.

Obstoj telesne okvare in njen vzrok ugotavlja invalidska komisija ali drug izvedenec Zavoda.

b.) Nastanek telesne okvare

Invalidnino je možno praviloma pridobiti le za telesno okvaro, nastalo v času trajanja zavarovanja ali uživanja starostne ali invalidske pokojnine.

Izjema velja za telesno okvaro, nastalo pred vključitvijo v obvezno zavarovanje, ki se je med trajanjem zavarovanja poslabšala. Zavarovancu pa v takem primeru pripada invalidnina le za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.

Izjema velja tudi za okvaro enega od parnih organov, nastalo pred vstopom v zavarovanje. Če je imel zavarovanec v tem času že poškodovano oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ ter si v času trajanja zavarovanja poškoduje še drugega, pridobi invalidnino za okvaro obeh organov.

c.) Pokojninska doba za pridobitev pravice

Če je telesna okvara posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, če izpolnjuje predpisano gostoto pokojninske dobe! Ta je podana, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka telesne okvare.

Čas od dopolnitve predpisane starosti do dneva nastanka invalidnosti se strokovno imenuje delovna leta.

Delovna leta se izjemoma računajo drugače pri zavarovancu, pri katerem je telesna okvara nastala po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom. Tak zavarovanec lahko pridobi pravico do invalidnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do dneva nastanka telesne okvare!

Zavarovancu z višjo strokovno izobrazbo se pogoj ene tretjine oziroma ene četrtine računa od dopolnjenega 23. leta starosti, zavarovancu z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa od dopolnjenega 26. leta starosti.

V obdobje delovnih let se ne šteje:

  • čas služenja vojaškega roka,
  • čas opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in
  • čas prijave pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve.

V primeru, da so se zavarovancu navedena obdobja štela v zavarovalno dobo, pa se mu starost, od katere se štejejo delovna leta zniža za toliko časa, kolikor je trajalo zavarovanje na teh podlagah.

III. Višina invalidnine

Invalidnino se odmeri v določenem odstotku od osnove za odmero dodatnih pravic. Njena višina se spreminja dvakrat letno, in sicer v mesecu januarju in juliju. Višina odstotka za odmero invalidnine je odvisna od ugotovljene stopnje in vzroka za nastanek telesne okvare.

Pri odmeri invalidnin, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se upoštevajo naslednje vrednosti:
Vrsta telesne okvare Odstotek telesne okvare Višina odstotka za odmero invalidnine
1. stopnja 100 24
2. stopnja 90 22
3. stopnja 80 20
4. stopnja 70 18
5. stopnja 60 16
6. stopnja 50 14
7. stopnja 40 12
8. stopnja 30 10

Invalidnine za telesne okvare, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znašajo 70% zneska telesne okvare, določenega za isto stopnjo telesne okvare, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri čemer pa 7. oziroma 8. stopnja telesne okvare še ne zagotavlja pravice do invalidnine!

Če je telesna okvara posledica različnih vzrokov, se invalidnina odmeri v skupnem znesku glede na ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine pa se določi sorazmerno vplivu posameznega vzroka na skupen odstotek telesne okvare!

Morebitno poznejše poslabšanje telesne okvare lahko vpliva na spremembo ugotovljene stopnje in višino invalidnine!