Pravica do poklicne rehabilitacije, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo

Kaj je poklicna rehabilitacija

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanec, strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko premesti na drugo delovno mesto oziroma zaposli oziroma ponovno vključi v delovno okolje.

Poklicna rehabilitacija je tudi usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se zavarovancu ustrezno prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

Poklicna rehabilitacija je pravica in dolžnost delovnega invalida

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:

  • pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti,
  • če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in
  • se lahko usposobi glede na preostalo delovno zmožnost za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas.

Zavarovanec, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za delo pod pogoji in na način, kot ga določi zakon, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v posebni pogodbi o poklicni rehabilitaciji. Če zavarovanec ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v določenem roku ali če ne izpolnjuje obveznosti, določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, mu lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Poklicna rehabilitacija je lahko tudi izbirna pravica iz invalidskega zavarovanja

Pravica do poklicne rehabilitacije je lahko tudi izbirna pravica zavarovanca. Pravico do poklicne rehabilitacije lahko uveljavi:

  • zavarovanec, pri katerem je podana II. kategorija invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo po dopolnjenem 50 letu starosti, ker mu zaradi starosti ni zagotovljena poklicna rehabilitacija, in
  • zavarovanec III. kategorije invalidnosti z zmanjšano ali omejeno zmožnostjo pred dopolnjeno starostjo 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska).

Navedene kategorije zavarovancev lahko uveljavijo pravico do poklicne rehabilitacije namesto pravice do premestitve na drugo delovno mesto in nadomestila, namesto pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in delne invalidske pokojnine ter namesto pravice do namestila za invalidnost v primeru, če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oziroma ni bil obvezno zavarovan.

Načini poklicne rehabilitacije

Poklicna rehabilitacija se uresničuje na različne načine, ki morajo biti prilagojeni sposobnostim delovnega invalida. Poklicna rehabilitacija se lahko opravi z:

  • usposabljanjem (šolanjem) v običajnih šolah,
  • usposabljanjem (šolanjem) v posebnih šolah - zavodih,
  • pripravo na zaposlitve v specializiranih centrih,
  • usposabljanjem v invalidskih podjetjih in
  • usposabljanjem (poklicni treningi) pri delodajalcih.

Posebna oblika poklicne rehabilitacije je tudi izobraževanje ob delu v času, ko je delovni invalid že premeščen na drugo delovno mesto, vendar se usposablja za delo po izobraževalnih programih šole ali drugem programu izobraževanja. S takšnim načinom poklicne rehabilitacije mora delovni invalid izrecno soglašati.

Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec s poklicno rehabilitacijo usposobil, če je to potrebno, da bi lahko z normalnim delovnim učinkom opravljal drugo ustrezno delo.

Uspešno končana poklicna rehabilitacija, je podlaga, da zavarovanec pridobi pravico do premestitve na drugo delovno mesto pri delodajalcu oziroma pravico do zaposlitve.

Delovno razmerje v času poklicne rehabilitacije in štetje zavarovalne dobe

V času poklicne rehabilitacije ostane delovni invalid v delovnem razmerju, pri katerem je bil zaposlen ob nastanku invalidnosti. V tem času ne prejema plače, temveč nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. Delovnemu invalidu, ki je bil ob nastanku invalidnosti brezposeln, se čas, prebit na poklicni rehabilitaciji, šteje v zavarovalno dobo.

Kdo zagotovi poklicno rehabilitacijo - pogodba o poklicni rehabilitaciji

Poklicno rehabilitacijo je dolžan zagotoviti delodajalec, pri kateremu je bil delovni invalid pri nastanku invalidnosti v delovnem razmerju. Če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil v delovnem razmerju oziroma je bil brezposeln ali ni bil zavarovan, mu poklicno rehabilitacijo zagotovi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

Pravica do poklicne rehabilitacije se uresniči na podlagi pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ki jo podpiše delovni invalid, njegov delodajalec in Zavod za pokojninsko in invalidsko ki jo podpiše delovni invalid, njegov delodajalec in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če pa zavarovanec ni bil v delovnem razmerju oziroma zavarovan, pa namesto delodajalca podpiše pogodbo Zavod RS za zaposlovanje.

S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se natančno določi oblika oziroma način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji. S pogodbo se določijo tudi druge pravice in obveznosti pogodbenih strank.

Stroške poklicne rehabilitacije nosi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Druge pravice v zvezi s poklicno rehabilitacijo

V zvezi s poklicno rehabilitacijo lahko pridobi zavarovanec še nekatere druge pravice, in sicer:

  • pravico do prilagoditve prostorov in delovnih mest na stroške Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki omogoča delovnim invalidom, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije uspešno poklicno rehabilitacijo in zaposlitev,
  • pravico do prilagoditve delovnega mesta z ustreznimi tehničnimi pripomočki, da se delovnemu invalidu omogoči usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela,
  • pravico do nastanitve, če je glede na oddaljenosti glede invalidovega bivališča do šole, podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb oziroma od delodajalca kjer je na poklicni rehabilitaciji nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, delovni invalid pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni priskrbljen poseben prevoz,
  • pravico do povračila potnih stroškov, če je delovni invalid napoten v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije in
  • pravica do nadomestil v zvezi s poklicno rehabilitacijo (nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo).

Prikaz nadomestil in njihove odmere v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije

Nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije se enako kot ostala nadomestila za invalidnost in delna invalidska pokojnina odmerijo v različnih odstotkih od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Odmera je odvisna od podlage za zavarovanja in delovno pravnega položaja zavarovanca. Odmerjena denarna nadomestila v zvezi s poklicno rehabilitacijo se usklajujejo enako kot pokojnine.

Odmerne odstotke v različnih delovno pravnih položajih zavarovanca prikazuje naslednja preglednica:

Podlaga za zavarovanje ZPIZ-1Začetek izplačevanja% od invalidske pokojnineČasovna omejitev oziroma obdobje izplačevanja
a.Vse podlage zavarovanjaod pridobitve pravicedo PR (dokončnost odločbe)100% /40% - izobraževanje ob deludo končane poklicne rehabilitacije
b.13. (in 14. člen) v delovnem razmerjuod dneva končane PR100%do pričetka dela na novem delovnem mestu pri delodajalcu *
20%po pričetku dela na novem delovnem mestu
c.13. (in 14. člen)v delovnem razmerjuod dneva prenehanja DR po 102. in 103. členu80%do dneva ponovne zaposlitve
20%po ponovni zaposlitvi
d.15. (in 16. člen)od dneva končane PR80%do dneva zaposlitve
20%po ponovni zaposlitvi
e.Ostali zavarovanci 23., 24., 26., 27., 28., 29., (in 34. člen)od dneva končane PR60%do dneva zaposlitve vendar do največ 5 let
20%po 5. letih in po ponovni zaposlitvi