Komu, kdaj in kolikšen dodatek za pomoč in postrežbo

.pdf datoteka

I. SPLOŠNO O PRAVICI

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga lahko po zakonu pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Namenjen je poplačilu dela stroškov, ki jih ima upravičenec, ker zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.

II. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE

Pravica do dajatve je pogojena z določenim statusom osebe in predhodnim mnenjem izvedenca zavoda, da je tej osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin.

a) Statusni pogoj

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobijo naslednje osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji:

  • uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
  • slepi ali slabovidni zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali pričeli opravljati samostojno poklicno dejavnost,
  • zavarovanci, ki oslepijo ali postanejo slabovidni v času trajanja delovnega razmerja ali opravljanja samostojne poklicne dejavnosti,
  • osebe, ki so kot uživalci pokojnine oslepele,
  • slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu*,
  • nepokretni zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa.
* te osebe lahko uveljavljajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od 1. januarja 2003 dalje!

Zmanjšana zmožnost premikanja za 70% obstaja pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema, kljub pomoči ortopedskih pripomočkov oziroma brez njih - zato, ker jih ni mogoče aplicirati - lahko le z veliko težavo premikajo.

Zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70% je podana pri:

  • vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček,
  • zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček,
  • zavarovancih, ki zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze)z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore,
  • zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic,
  • zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček,
  • zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišičnega gibalnega sistema, da ni več mogoče samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči tuje osebe,
  • zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

b) Kdaj je podana neogibna potreba po tuji pomoči in negi?

Upravičencu je potrebna neogibna stalna pomoč in postrežba druge osebe je tedaj, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ter kljub osebnim prizadevanjem in pomoči ortopedskih pripomočkov vseeno ni zmožen zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb!

Nezmožnost za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb je podana, če se uživalec pokojnine ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno ter opravljati drugih življenjskih opravil, ki so neogibno potrebna za ohranjanje življenja.

Nezmožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb pa je podana, če uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine prej naštetih potreb ali kadar potrebuje kot težji psihiatrični bolnik v domači negi stalno nadzorstvo.

Naloga izvedenca zavoda je, da poda mnenje, ali je osebi, ki uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba druge osebe za opravljanje vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, da je slepa ali slabovidna oziroma da potrebuje stalno nadzorstvo, ali da pri njej obstaja zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70%.

III. OSNOVA ZA ODMERO IN VIŠINA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Dodatek za pomoč in postrežbo se odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic in znaša:

  • toliko kot osnova za najtežje prizadete kategorije upravičencev,
  • 70% osnove, če je podana potreba po tuji negi in pomoči za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, za slepe in nepokretne osebe in
  • polovico zneska dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, če je tuja nega in pomoč namenjena opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb oziroma slabovidnim osebam.

Za najtežje prizadete kategorije upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo se štejejo osebe, ki potrebujejo za stalno izvajanje zdravstvene nege 24-urni nadzor svojcev (laično pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstvenega tehnika)!

Višina osnove za odmero dodatnih pravic, od katere se odmerijo pripadajoči zneski dodatka za pomoč in postrežbo, se spreminja dvakrat letno, in sicer v mesecu januarju in juliju.