Kako in do kolikšne starostne pokojnine v letu 2012

I. SPLOŠNI POGOJI

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti in sicer:

• Za ženske:

Starost	Pokojninska doba
57 let 4 mesece	37 let 9 mesecev
61 let	najmanj 20 let
63 let	najmanj 15 let

• Za moške:

Starost	Pokojninska doba
58 let	40 let
63 let	najmanj 20 let
65 let	najmanj 15 let

II. DODANA DOBA ZA IZPOLNITEV POGOJEV ZA PRIDOBITEV STAROSTNE POKOJNINE

V letu 2012 se lahko za izpolnitev manjkajoče pokojninske dobe, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe zavarovanca upošteva kot dodana doba tudi enajst dvanajstin:

• časa zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju,
• časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in
• časa, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.

Upoštevanje naštetih obdobij dodane dobe za izpolnitev pogojev manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa je možno le v primeru, če ta že niso všteta v pokojninsko dobo!

Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno zavarovanje, se lahko kot dodana doba upošteva četrtina obdobja, v katerem je bila obvezno dodatno zavarovana.

Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi na višino odstotka za njeno odmero! Višino odstotka za odmero starostne pokojnine se torej določi brez upoštevanja dodane dobe.

III. ALI JE MOŽNA UPOKOJITEV PRI NIŽJI STAROSTI?

Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih izpolniti tudi pri nižji starosti. Znižanje starostne meje je mogoče:

1. za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega državljana, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let;

2. zaradi dela na delovnem mestu, na katerem se je zavarovancu štela zavarovalna doba s povečanjem ali dela v poklicih, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno opravljati;

3. zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem zavarovanca;

4. zaradi vključitve ženske v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 18. leta starosti.

a)Znižanje za otroke

Možno znižanje starostne meje za starostno pokojnino za otroke je odvisno od njihovega števila in znaša:

Število otrok	Znižanje starosti za
1	6 mesecev 15 dni
2	16 mesecev 8 dni
3	29 mesecev 8 dni
4. in vsak naslednji	16 mesecev 8 dni

Znižanje za četrtega in vsakega naslednjega otroka, ki je za vsakega otroka enako, se prišteje k znižanju za tri otroke. Za pet otrok znaša npr. : 5 let, en mesec in 24 dni.

Znižanje starosti ni neomejeno! Za žensko se lahko starost na tej podlagi zniža največ do starosti 53 let, za moškega pa do starosti 58 let.

b)Znižanje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem

Zavarovancem, ki so 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in so dopolnili 23 let pokojninske dobe (ženske) oziroma 25 let (moški), se starost zniža za toliko mesecev, kot so jih pridobili na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem.

Pri zavarovancih s krajšo pokojninsko dobo oziroma tistih, ki so na takih delovnih mestih delali v preteklosti, pa je določena spodnja meja starosti, do katere se jim lahko zniža starost za pridobitev pravice do pokojnine!

Znižanje starosti v teh primerih je odvisno od stopnje povečanja zavarovalne dobe. Če je zavarovanec delal na delovnih mestih, na katerih je bil upravičen do različnega povečanja zavarovalne dobe, se znižanje določi v sorazmerju glede na trajanje zavarovanja na posameznih delih.

c)Znižanje zaradi osebnih okoliščin

Zavarovancem v delovnem razmerju ali na drugem delu s telesno okvaro najmanj 70%, vojaškim invalidom od I. do VI. stopnje, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se starost zniža za eno leto za vsaka štiri leta prebita v zavarovanju.

d)Znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti

Ženska, ki je vstopila v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, lahko zaradi tega dejstva uveljavi starostno pokojnino pri nižji starosti, vendar samo v primeru upokojitve pri starosti 57 let in 4 mesece ter 37 letih in 9 mesecih pokojninske dobe!

Znižanje starosti ustreza v letu 2012 enajstim dvanajstinam časa, prebitega v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Predpisana starost 57 let in 4 mesece pa se lahko na tej podlagi zniža največ do starosti 53 let!

Pri zniževanju starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine po vseh naštetih štirih ali pa po različnih temeljih, veljajo posebna pravila!

IV. OSNOVA ZA ODMERO STAROSTNE POKOJNINE

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, praviloma izračunane na podlagi povprečnih mesečnih plač in/oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje.

Povprečna plača oziroma zavarovalna osnova iz posameznega koledarskega leta se lahko upošteva, če je bila izplačana oziroma so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev!

Plača oziroma zavarovalna osnova iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upošteva!

 

V. IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE

Zaradi medsebojne primerljivosti plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, se le-te pri izračunu pokojninske osnove preračunajo z valorizacijskimi količniki, ki ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine.

Valorizacijske količnike vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialne zadeve.

VI. NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, se zavarovancu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

Od 1. januarja 2012 znaša najnižja pokojninska osnova 551,16 evrov. Višina najnižje pokojninske osnove se spreminja ob vsakokratni uskladitvi pokojnin za toliko, kolikor se spremeni višina novih pokojnin.

VII. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov, presega znesek najvišje pokojninske osnove, se zavarovancu starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Od 1. januarja 2012 dalje znaša najvišja pokojninska osnova 2.204,64 evrov. Višina najvišje pokojninske osnove je odvisna od spremembe najnižje pokojninske osnove. Predstavlja štirikratnik zneska najnižje pokojninske osnove.

VIII. VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE

Višina starostne pokojnine je načeloma odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka se razlikuje glede na spol zavarovanca.

Zavarovancu, ki je bil do 31. decembra 1999 vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15 let ali več, se odstotek za odmero pokojnine določi s seštevanjem odstotkov za odmero starostne pokojnine, določenih po predpisih, veljavnih do tega roka in po sedaj veljavnih predpisih.

Višino odstotka za pokojninsko dobo, dopolnjeno do 31. decembra 1999, se določi upoštevaje naslednjo lestvico:

 

Pokojninska doba	Višina odstotka za odmero starostne pokojnine
	Ženska	Moški
15 let	40	35
15 let 6 mesecev	41,5	36
16 let	43	37
16 let 6 mesecev	44,5	38
17 let	46	39
17 let 6 mesecev	47,5	40
18 let	49	41
18 let 6 mesecev	50,5	42
19 let	52	43
19 let 6 mesecev	53,5	44
20 let	55	45
20 let 6 mesecev	56	46
21 let	57	47
21 let 6 mesecev	58	48
22 let	59	49
22 let 6 mesecev	60	50
23 let	61	51
23 let 6 mesecev	62	52
24 let	63	53
24 let 6 mesecev	64	54
25 let	65	55
25 let 6 mesecev	66	56
26 let	67	57
26 let 6 mesecev	68	58
27 let	69	59
27 let 6 mesecev	70	60
28 let	71	61
28 let 6 mesecev	72	62
29 let	73	63
29 let 6 mesecev	74	64
30 let	75	65
30 let 6 mesecev	76	66
31 let	77	67
31 let 6 mesecev	78	68
32 let	79	69
32 let 6 mesecev	80	70
33 let	81	71
33 let 6 mesecev	82	72
34 let	83	73
34 let 6mesecev	84	74
35 let	85	75
35 let 6 mesecev		76
36 let		77
36 let 6 mesecev		78
37 let		79
37 let 6 mesecev		80
38 let		81
38 let 6 mesecev		82
39 let		83
39 let 6 mesecev		84
40 let ali več		85

Pokojninsko dobo, dopolnjeno v zavarovanju do 31. decembra 1999, ki jo ni bilo mogoče ovrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev (če ta ne presega 40 let pri moškem oziroma 35 let pri ženski), se prišteje k dobi, prebiti v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje. Vsako leto od tedaj dalje dopolnjene pokojninske dobe se ovrednoti v višini 1,5%, pol leta pa v višini 0,75%. Odstotek za odmero starostne pokojnine je seštevek obeh odstotkov.

Primer izračuna višine odstotka:

Zavarovanka je do 31. 12. 1999 dopolnila 25 let in 4 mesece pokojninske dobe, do dneva odhoda v pokoj v letu 2012 pa še 12 let in 2 meseca in ima skupaj 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. 

25 let dobe do 31. 12. 1999 = 65,00%
12 let in 6 mesecev po 1. 1. 2000 = 18,75% 
(1,5+1,5 +1,5+1,5+1,5+1,5+1,5+1,5+1,5+1,5 +1,5+1,5+0,75) 
Skupaj = 83,75%

Zavarovancu, ki je do 31. decembra 1999 dopolnil manj kot 15 let pokojninske dobe, pa se bo starostna pokojnina odmerila, odvisno od dolžine dopolnjene dobe, v naslednji višini:

Pokojninska doba	Višina odstotka za odmero starostne pokojnine
	Ženska	Moški
15 let	38,00	35,00
15 let 6 mesecev	38,75	35,75
16 let	39,50	36,50
16 let 6 mesecev	40,25	37,25
17 let	41,00	38,00
17 let 6 mesecev	41,75	38,75
18 let	42,50	39,50
18 let 6 mesecev	43,25	40,25
19 let	44,00	41,00
19 let 6 mesecev	44,75	41,75
20 let	45,50	42,50
20 let 6 mesecev	46,25	43,25
21 let	47,00	44,00
21 let 6 mesecev	47,75	44,75
22 let	48,50	45,50
22 let 6 mesecev	49,25	46,25
23 let	50,00	47,00
23 let 6 mesecev	50,75	47,75
24 let	51,50	48,50
24 let 6 mesecev	52,25	49,25
25 let	53,00	50,00
25 let 6 mesecev	53,75	50,75

IX. POZNEJŠA UPOKOJITEV - VIŠJA POKOJNINA

Če je ženska dopolnila 38 let delovne dobe preden je dopolnilna 61 let starosti, se ji pri odmeri starostne pokojnine daljša delovna doba, dopolnjena pred 61. letom starosti drugače vrednoti in sicer:

Daljša delovna doba	Vrednost posameznega leta v %
39. leto	3,0
40. leto	2,6
41. leto	2,2
42. leto	1,8
43. leto	1,5

Enaka spodbuda velja tudi za moškega, ki je dopolnil 40 let delovne dobe, za daljšo dobo, dopolnjeno pred 63. letom starosti. Daljša delovna doba se mu torej vrednoti:

Daljša delovna doba	Vrednost posameznega leta v %
41. leto	3,0
42. leto	2,6
43. leto	2,2
44. leto	1,8
45. leto	1,5

Delovna doba se razlikuje od pokojninske dobe! Obsega vso zavarovalno dobo brez dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe.

Drugačno vrednotenje daljše delovne dobe od 38 oziroma 40 let se upošteva le za delovno dobo, dopolnjeno v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje!

Če ženska ostane kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še naprej v zavarovanju po dopolnitvi 61. leta starosti, podaljšanje zavarovanja vpliva na višji znesek starostne pokojnine. V tem primeru vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 61. leta starosti v določenem obdobju vpliva na povečanje starostne pokojnine za:

Višina povečanja starostne pokojnine	Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine
0,3%	od 61. do 62. leta
0,2%	od 62. do 63. leta
0,1%	od 63. do 64. leta

Povečanja se seštevajo. Največje možno povečanje starostne pokojnine na tej podlagi lahko znaša 7,2% (0,3 x 12 mesecev + 0,2 x 12 mesecev + 0,1 x 12 mesecev).

Če moški ostane kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še naprej v zavarovanju po dopolnitvi 63. leta starosti, podaljšanje zavarovanja prav tako vpliva na višji znesek starostne pokojne. V tem primeru vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 63. leta starosti v določenem obdobju vpliva na povečanje starostne pokojnine za:

Višina povečanja starostne pokojnine	Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine
0,3%	od 63. do 64. leta
0,2%	od 64. do 65. leta
0,1%	od 65. do 66. leta

Tudi moškemu se lahko na tej podlagi starostna pokojnina poveča za največ 7,2 %.

Povišanje starostne pokojnine zaradi odložitve upokojitve po dopolnjenem 61. oziroma 63. letu starosti, ki se nanaša le na zavarovalno dobo, dopolnjeno v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje, je trajno!

X. POLNA STAROST

Na višino starostne pokojnine moškega lahko v nekaterih primerih vpliva tudi starost ob pridobitvi pravice in vrsta pokojninske dobe, s katero je to pokojnino uveljavil.

Če je moški pridobil pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti, ki znaša 63 let, se mu bo pokojnina zmanjšala za vsak mesec manjkajoče starosti do polne starosti za določen odstotek, če pokojninska doba, s katero je uveljavil pokojnino, ni hkrati tudi delovna doba.

Zmanjšanje starostne pokojnine, ki je bila uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti znaša:

Višina zmanjšanja starostne pokojnine	Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine
0,30%	od 58. do 59. leta
0,25%	od 59. do 60. leta
0,20%	od 60. do 61. leta
0,15%	od 61. do 62. leta
0,10%	od 62. do 63.

Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo polne starosti, znaša 18,0% (0,3% x 60 mesecev).

Tudi polna starost se lahko zniža pod enakimi pogoji kot minimalna starost.

Znižanje polne starosti ni neomejeno. Moškemu se polna starost lahko načeloma zniža največ do dopolnjenega 60 leta. Izjema sta znižanji polne starosti zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem ter prištete dobe, pridobljene zaradi osebnih okoliščin!

Zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo polne starosti, je trajno!

XI. STAROSTNA POKOJNINA BREZ ZMANJŠANJA

V zakonu naštetih primerih, ki zadevajo predpisani status, lahko zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine brez zmanjšanja pri minimalni starosti, ne glede na to, da ni dopolnil polne delovne dobe.

Starostno pokojnino brez zmanjšanja zaradi tega, ker ni dopolnil polne delovne dobe, pa lahko uveljavi tudi zavarovanec, ki vplača prispevek, po višini enak kapitalizirani vsoti zmanjšanj starostne pokojnine zaradi odhoda v pokoj pred dopolnitvijo polne starosti!