Sporočilo za javnost: 9. seja Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, 27. 2. 2023

27.02.2023

Svet zavoda je na današnji seji sprejel Letno poročilo za leto 2022, sklep o uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo in sklep o uskladitvi invalidnin za telesno okvaro ter se seznanil s finančnimi učinki predlogov ZDUS in SUS za izredno uskladitev pokojnin.

Letno poročilo 2022

Zavod je leto 2022 zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 6.715.089.178 evrov, ki so bili za 0,3 odstotka oziroma 19,8 milijona evrov nižji od načrtovanih v Rebalansu Finančnega načrta zavoda za leto 2022. V primerjavi z letom 2021 so bili skupni prihodki zavoda nominalno višji za 8,2 odstotka oziroma realno nižji za 0,5 odstotka (povprečna letna inflacija je znašala 8,8 odstotka). V strukturi prihodkov zavoda se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 za 0,7 odstotne točke znižal delež davčnih prihodkov, posledično se je zvišal delež transfernih prihodkov za 0,5 odstotne točke. Delež transfernih prihodkov predstavlja predvsem tekočo in dodatno obveznost državnega proračuna ter v letih 2021 in 2022 druga prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo covid-19. V strukturi prihodkov predstavljajo davčni prihodki – prispevki za socialno varnost 80,4 odstotka (81,1 odstotka v letu 2021), transferni prihodki 19,1 odstotka (18,6 odstotka v letu 2021), od tega dodatna obveznost državnega proračuna 12 odstotkov, in drugi prihodki 0,6 odstotka (0,3 odstotka v letu 2021).

Skupno povprečno število zavarovancev se je v letu 2022 povečalo in je znašalo 989.063. V avgustu 2022 je bilo prvič v zgodovini več kot milijon zavarovancev (1.003.016). Stopnja rasti je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 znašala 2,5 odstotka (24.061 oseb), na kar je vplivalo predvsem višje število pri največji kategoriji zavarovancev, zaposlenih pri pravnih osebah. Število teh se je povečalo za 2,8 odstotka oziroma 21.270 oseb. Za 3,6 odstotka se je povečalo število zasebnikov in za 1,1 odstotka število zaposlenih pri zasebnikih. Povečalo se je tudi število zavarovanih oseb po 18. členu ZPIZ-2, za 14,8 odstotka, in število prostovoljnih zavarovancev, za 0,2 odstotka. Število prostovoljnih zavarovancev se je v preteklih letih zmanjševalo zaradi zvišanja osnove, od katere so ti zavarovanci plačevali prispevke, ter zato, ker se obdobje prostovoljnega zavarovanja po 1. januarju 2013 ni štelo v pokojninsko dobo brez dokupa. Z ZPIZ-2H in ZPIZ-2K se je to pod določenimi pogoji spremenilo. Na drugi strani se je v letu 2022 zmanjšalo število brezposelnih, kmetov in ostalih kategorij zavarovancev.

V letu 2022 je bilo povprečno 628.082 uživalcev starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja, kar je 3314 uživalcev več kot v letu 2021. Stopnja rasti je bila 0,5-odstotna, kar je ena od nižjih stopenj rasti v zadnjih 32 letih. Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je v letu 2022 znašalo 1,57 in se je povečalo v primerjavi z letom 2021, ko je znašalo 1,54.

Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo za 6992 uživalcev oziroma 1,5 odstotka. Ob primerjavi stopenj rasti za zadnjih deset let je stopnja rasti nižja kot v letih 2013, 2014 in 2020, ko je znašala 4,1, 2,0 in 1,6 odstotka, in višja kot v preostalih letih, ko je znašala od 0,8 do 1,4 odstotka. Nižje stopnje rasti v zadnjih letih kažejo na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostne pokojnine zaradi strožjih pogojev za pridobitev te pravice in zaradi možnosti izplačevanja 40 odstotkov starostne pokojnine, če oseba po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ostane v zavarovanju s polnim delovnim ali zavarovalnim časom. Stopnja rasti v letu 2022 je primerljiva s stopnjama rasti za leti 2019 in 2020, v letu 2021 je bila nižja zaradi vpliva bolezni covid-19 in njenih posledic. Nadaljuje se trend upadanja števila uživalcev invalidskih pokojnin. Povprečno število uživalcev invalidske pokojnine se je v letu 2022 zmanjšalo za 2341 oseb oziroma 3,2 odstotka in se od leta 2001 vseskozi zmanjšuje (z izjemo leta 2005, ko se je povečalo za 0,1 odstotka). Prav tako se je v letu 2022 zmanjšalo povprečno skupno število uživalcev družinske in vdovske pokojnine, in sicer za 1675 oseb oziroma 2,0 odstotka. Na drugi strani se je povečalo povprečno število uživalcev delne pokojnine (40. in 116. člen ZPIZ-2, delna pokojnina in ponovni vstop v zavarovanje), in sicer za 338 oseb oziroma 8,7 odstotka, konec decembra jih je bilo 4398. Povprečno število uživalcev dela starostne ali predčasne pokojnine se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 prav tako povečalo, in sicer za 15,3 odstotka, na 16.357 uživalcev.

Povprečno število uživalcev vseh vrst nadomestil iz invalidskega zavarovanja je bilo v letu 2022 43.633. V primerjavi z letom 2021 jih je bilo 1,6 odstotka manj, predvsem zaradi zmanjšanja števila uživalcev nadomestil po ZPIZ. Povprečno število uživalcev DPP se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 0,4 odstotka, na 33.110 uživalcev, povprečno število uživalcev invalidnine za telesno okvaro pa se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo za 4,4 odstotka, zaradi novele ZPIZ-2J, ki od 7. 8. 2021 zavarovancem omogoča pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. DPP in invalidnine za telesno okvaro so se s 1. marcem uskladil za 4,9 odstotka. Letni dodatek je v letu 2022 prejelo 0,4 odstotka oziroma 2354 oseb več kot v letu 2021. Tako kot v letu 2021 je bil izplačan v petih različnih zneskih.

V letu 2022 so se pokojnine in drugi prejemki uskladili dvakrat. Dodatna uskladitev pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v skladu z novelo ZPIZ-2L je bila namenjena odpravi zaostankov pri usklajevanju pokojnin uživalcev, upokojenih v različnih obdobjih. Iz tega razloga so bili odstotki različni, tako, da so se pokojnine in ostali prejemki s 1. 1. 2022 povečali za 3,5 odstotka, če so bili uveljavljeni do 31. 12. 2010, če so bili uveljavljeni v letu 2011 so se povečali za 1,7 odstotka, pokojnine in ostali prejemki, ki so bili uveljavljeni od 1. 1. 2012 dalje so se povečali za 1 odstotek. Za 1 odstotek sta se uskladili tudi najnižja in zagotovljena pokojnina ter najnižji znesek invalidske pokojnine. Redna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov, izvedena v mesecu februarju 2022, z veljavnostjo od 1. 1. 2022, je znašala 4,4 odstotka.

V januarju 2022 je bil na podlagi ZDUPŠOP upokojencem oziroma uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan solidarnostni dodatek v treh različnih višinah. Izplačan je bil 301.764 prejemnikom v treh različnih zneskih, nekateri pa so prejeli sorazmerni del tega dodatka. Izplačilo solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine upravičencem po ZUOPVCE je bilo realizirano v aprilu 2022. Na podlagi ZZUOPD je zavod v novembru 2022 izplačal energetski dodatek eni od najbolj ranljivih skupin prebivalstva, to je invalidom. Zavod je na podlagi ZNUPPU uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ob izplačilu rednih prejemkov za meseca november in december 2022 izplačal tudi povečani del prejemkov v višini 4,5 odstotka od zneska, ki ga je uživalec prejel v oktobru 2022.

Z novelo ZPIZ-2I, ki se uporablja od 1. maja 2021, je bila na novo določena višina najnižje pokojnine, to je 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, in se naprej redno usklajuje tako kot pokojnine. Najnižja pokojnina je od 1. januarja 2022 znašala 294,78 evra, v novembru in decembru 2022 pa 308,05 evra. V decembru 2022 je bilo 7.303 uživalcev najnižje pokojnine. Novela ZPIZ-2I je na novo določila tudi znesek zagotovljene pokojnine, ki se odtlej usklajuje tako kot pokojnine. Zagotovljena pokojnina je od 1. januarja 2022 znašala 653,75 evra, v novembru in decembru 2022 pa 683,17. Do zagotovljene pokojnine je bilo v decembru 2022 upravičenih 76.271 uživalcev starostne pokojnine in 8.726 uživalcev invalidske pokojnine. Prav tako je novela ZPIZ-2I na novo uredila institut najnižjega zneska invalidske pokojnine za zavarovance, ki so pokojnino pridobili po določbah ZPIZ-2. V letu 2021 je bil določen v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove in se usklajuje enako kot pokojnine, tako da je od 1. januarja 2022 znašal 409,70 evra, v novembru in decembru 2022 pa 428,14 evra. V decembru 2022 je najnižji znesek invalidske pokojnine v takšni višini prejemalo 9.857 uživalcev. Novela ZPIZ-2M, ki se je začela uporabljati 1. aprila 2022, je na novo določila najnižji znesek pokojnine zavarovancev, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Ta pokojnina je bila določena v enaki višini kot najnižji znesek invalidske pokojnine, kar pomeni, da je znašala 409,70 evra, v novembru in decembru 2022 pa 428,14 evra. Do takšne pokojnine je bilo v decembru 2022 upravičenih 10 uživalcev pokojnin.

Glede na vrsto izplačane pokojnine je bila povprečna mesečna bruto starostna pokojnina, izplačana v obdobju januar–december 2022, od primerljive v enakem obdobju leta 2021 višja za 8 odstotkov in je znašala 786,53 evra, invalidska pokojnina višja za 8,3 odstotka in je znašala 609,16 evra, vdovska in družinska pokojnina pa višja za 7,7 odstotka in je znašala 479,99 evra. V letu 2022 je bila ugotovljena povprečna letna 8,8-odstotna inflacija, zato so se pokojnine v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšale za: starostne pokojnine 0,7 odstotka, invalidske pokojnine 0,5 odstotka ter vdovske in družinske pokojnine 1,0 odstotka.

Povprečna bruto starostna pokojnina brez uživalcev sorazmernega dela pokojnine in uživalcev delne pokojnine je v letu 2022 znašala 888,66 evra in je bila za 8,3 odstotka višja v primerjavi s predhodnim koledarskim letom. V letu 2022 se je z dopolnjenimi 40 let ali več leti pokojninske dobe upokojilo 80,2 odstotka žensk in 72,0 odstotka moških (podatek ne vključuje uživalcev predčasne pokojnine in uživalcev z zavarovalno dobo, ki se je štela s povečanjem). Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je v letu 2022 znašala 984,56 evra in je bila v primerjavi s predhodnim koledarskim letom za 7,4 odstotka višja.

Razmerje med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin ter povprečno neto plačo je v letu 2022 znašalo 67,0 odstotka (64,1 odstotka v letu 2021), razmerje med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe in povprečno neto plačo pa 74,1 odstotka (71,4 odstotka v letu 2021). Razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo se je v letu 2022 zvišalo na 59,3 odstotka (v letu 2021 je znašalo 56,9 odstotka).

Glede na bistveno povečan obseg dela, ki mu ni sledilo povečanje števila kadrov, si je zavod prizadeval doseči, da se število nerešenih zahtevkov ne poveča preveč, prav tako ne časi reševanja. Rešenih oziroma opravljenih je bilo 506.732 zahtevkov in storitev, kar je 1,3 odstotka več kot v letu 2021; to je največ v zgodovini zavoda in 14,0 odstotka več od načrtovanega. Povprečni čas obravnave vseh rešenih zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji je v letu 2022 znašal 81 dni in je 20 dni daljši kot v letu 2021.

V letu 2022 je zavod povečal popolnost podatkov MEZ o obdobjih zavarovanja in osnovah za 0,06 odstotka glede na leto 2021 (98,94-odstotni delež popolnosti) in tako dosegel 99,00-odstotni delež popolnosti podatkov MEZ za aktivne zavarovance, to je zavarovance, ki bodo v prihodnosti lahko uveljavili katero izmed pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na področju informacijskih tehnologij je leto 2022 zaznamoval velik obseg dela pri podpori ter informacijski izvedbi stalnih sprememb zakonodaje. Zavodu je decembra uspel pomemben razvojni dosežek, saj je uspešno zaključil razvoj in uvedel novo informacijsko rešitev za podporo postopkom medicinskega izvedenstva. Digitalna preobrazba, ki jo je zavod izvedel s prenovo IKT v zadnjih letih, sodobna IKT infrastruktura ter računalniška opremljenost so omogočili nemoteno poslovanje tudi ob velikem obsegu dela od doma. Ob veliki večini digitaliziranih poslovnih procesov je indeks digitalne preobrazbe dosegel 99,4 odstotka.

V letu 2022 je bilo v Avtomatskem telefonskem odzivniku (ATOZPIZ) zabeleženih skoraj 620.000 klicev strank, v Enotnem kontaktnem centru (EKC) pa so zavodovi strokovni delavci telefonsko svetovali več kot 358.000 uporabnikom. Uporaba digitalnih storitev za zavarovance in upokojence (eZPIZ) je narasla za 35 odstotkov, za organizacije (BiZPIZ) za 5 odstotkov. Uporaba storitev eVloge za VSE in Digitalna odprema je ostala na visoki ravni. V letu 2022 se je za uporabo storitev eZPIZ registriralo 56.665 uporabnikov, kar je 8 odstotkov več kot leto pred tem. Uporabnikov storitev e-ZPIZ z veljavno registracijo na dan 31. 12. 2022 je bilo 118.898, kar je 46 odstotkov več kot leto pred tem. Med registriranimi uporabniki je bilo 41.712 registriranih z identiteto SI-PASS, kar je 92 odstotkov več kot leto pred tem. Število prijav registriranih uporabnikov v portal eZPIZ se je povečalo za 52 odstotkov.

Storitvi Osebni informativni pokojninski kalkulator in Splošni informativni pokojninski kalkulator, ki sta junija 2021 nadomestili prejšnjo storitev Informativni izračun datuma upokojitve, sta med uporabniki zelo dobro sprejeti. Osebni informativni pokojninski kalkulator je v letu 2022 zabeležil skoraj 205.000 uporab, Splošni informativni pokojninski kalkulator pa več kot 133.000 uporab.

Ob predstavitvi letnega poročila je bil navzoč tudi državni sekretar Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, ki je pohvalil uspešno poslovanje zavoda, kot izhaja iz letnega poročila, ter se zavzel za podporo kadrovskim okrepitvam, za katere si prizadeva zavod. Letno poročilo je ocenil kot kakovostno podlago za analizo stanja, ki je osnova pri načrtovanju prihodnje reforme pokojninskega in invalidskega sistema. Izpostavil je tri glavne cilje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja: blaginja upokojencev, finančna vzdržnost in transparentnost, ki bodo v ospredju tudi pri snovanju reforme. Na koncu je državni sekretar izrazil željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju s strokovnjaki zavoda ob pripravi prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Letno poročilo 2022 je dostopno na naslednji povezavi:

https://www.zpiz.si/cms/?ids=content2019&inf=68#x1

Ostali sprejeti sklepi

Poleg Letnega poročila za leto 2022 in Poročila o opravljeni inventuri za leto 2022 je svet zavoda sprejel sklep o uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo ter sklep o uskladitvi invalidnin za telesno okvaro, po katerih se bodo navedeni prejemki od 1. marca 2023 uskladili za 10,3 odstotka.

Svet zavoda se je seznanil s finančnimi učinki predlogov ZDUS in SUS za uskladitev pokojnin in sprejel sklep, po katerem bo Vladi RS predlagal izredno uskladitev pokojnin v višini 3,5 odstotka ter še dodatni 1 odstotek uskladitve za upokojene do vključno leta 2011 od 1. aprila 2023 dalje. Drugega predloga sklepa, ki je bil podan s strani predstavnikov Vlade RS, in sicer, da vlada v okviru javnofinančnih zmožnosti prouči možnost sprejema targetiranih ukrepov za blaženje posledic draginje med najranljivejšimi skupinami upokojencev in delovnih invalidov, pa člani sveta zavoda niso izglasovali.

Sprejeti so bili tudi Sklep o spremembah Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja ter spremembe in dopolnitve Sklepa o merilih in postopku za določanje višine sredstev za kritje stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za ohranitev zaposlitve delovnega invalida. K sprejetim Spremembam in dopolnitvam Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest pa je svet zavoda podal soglasje.