Delo uživalca nadomestila iz invalidskega zavarovanja

1. Ali lahko zavarovanci, ki so vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in imajo priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega z ustreznim nadomestilom, registrirajo t.i. »popoldanski s.p.«? 

Zavarovanje na podlagi "popoldanskega s.p." se uvršča med posebne primere zavarovanja, zato se mora oseba, ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2 kot samozaposlena oseba, obvezno zavarovati za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, v skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2. »Popoldanski s.p.« torej lahko opravlja nekdo, ki je obvezno vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje že na drugi prednostni zavarovalni podlagi (npr. redno delovno razmerje), in sicer s polnim delovnim časom 40 ur na teden. 

• Prejemnik nadomestila za invalidnost in registracija s.p.

Če imate priznano pravico do premestitve in ste začeli delati na drugem ustreznem delu ter imate iz tega naslova priznano pravico do nadomestila za invalidnost, ste v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja delovnega razmerja za polni delovni čas. Pri vas je izpolnjen pogoj prednostnega zavarovanja na drugi podlagi, zato lahko odprete ali pa ohranite s.p. ter iz tega naslova plačujete zgolj prispevek za posebne primere zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2.

Veljavna zakonodaja namreč ne preprečuje, da bi poleg delovnega razmerja opravljali tudi t.i. popoldanski s.p., vendar pa lahko samostojno dejavnost opravljate le v okviru preostale delovne zmožnosti. V okviru popoldanskega s.p. lahko kot delovni invalid torej opravljate le delo, ki je v skladu z omejitvami, ki so vam bile priznane z odločbo. O tem, ali boste poleg dela v delovnem razmerju opravljali samostojno dejavnost, se odločite sami. Za popoldanski s.p. vam tudi ni potrebno pridobiti dopolnilnega izvedenskega mnenja. Zavod vas na podlagi 94. člena ZPIZ-2 lahko kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje vaše invalidnosti (morebitno poslabšanje ali pa izboljšanje).

• Prejemnik delnega nadomestila in registracija s.p.

Če imate priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in skladno z dokončno odločbo tudi nastopite delo, pridobite pravico do delnega nadomestila in imate v skladu z določbo 130. člena ZPIZ-2 pravico do štetja zavarovalne dobe s polnim delovnim časom. 

Trenutno veljavna zakonodaja izrecno ne prepoveduje, da delovni invalid, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in ima priznano pravico do delnega nadomestila ter je v obvezno zavarovanje vključen za polni delovni čas 40 ur na teden, ne bi smel imeti odprtega popoldanskega s.p., torej lahko odprete ali ohranite s.p. ter iz tega naslova plačuje zgolj prispevek za posebne primere zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2.

Zavarovanje na podlagi s. p. (popoldanskega s. p.) se namreč uvršča med posebne primere zavarovanja, zato se mora oseba, ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2 (torej ni zavarovana kot s. p.), obvezno zavarovati za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. 

Opozarjamo vas, da je vaša delovna zmožnost časovno omejena in iz tega razloga prejemate delno nadomestilo, kar pomeni, da vaša preostala delovna zmožnost ne omogoča dodatnega dela, tudi ne dela v okviru samostojne dejavnosti. V kolikor se za popoldanski s.p. vseeno odločite, nosite tveganje poslabšanja zdravstvenega stanja sami. Dopolnilnega izvedenskega mnenja vam ni potrebno pridobiti. Zavod vas na podlagi 94. člena ZPIZ-2 lahko kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje vaše invalidnosti (morebitno poslabšanje ali pa izboljšanje).

Seveda pa na tem mestu velja opozorilo, da je namen pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj  4 ure dnevno tudi, da se invalidnost ne poslabša, zato je po določbah Zakona o delovnih razmerjih, delovnim invalidom s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, prepovedano naložiti opravljanje dela preko polnega delovnega časa, prav tako jim je prepovedano neenakomerno razporediti ali prerazporediti delovni čas. To pomeni, da vsako dodatno opravljanje dela, več kot štiri ure dnevno, lahko poslabša zdravstveno stanje in s tem tudi invalidnost, za kar pa ste odgovorni sami, če se odločite za odprtje popoldanskega s.p.

2. Delovni invalid in dopolnilno delo po 147. členu Zakonu o delovnih razmerjih

Določba 147. člena Zakona o delovnih razmerjih ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas delavca, ki je že zaposlen polni delovni čas, in sicer pod določenimi restriktivnimi pogoji. Izjemoma je torej mogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas (maksimalno 8 ur tedensko) delavca, ki že dela polni delovni čas, neodvisno od tega, ali polni delovni čas doseže z zaposlitvijo pri enem ali pri več delodajalcih. 

• Prejemniki nadomestila za invalidnost in dopolnilno delo po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih

Če imate priznano pravico do nadomestila za invalidnost, delate na ustreznem delovnem mestu polni delovni čas. Izjemoma lahko sklenete:

• pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, 
• vendar največ za osem ur na teden, 
• po poprejšnjem soglasju delodajalca (delodajalcev), pri katerem (katerih) ste zaposleni s polnim delovnim časom, 
• če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. 

Ob tem opozarjamo, da morate ob vsaki spremembi delovnega mesta pridobiti dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti novega delovnega mesta. Tudi v primeru, ko nameravate opravljati dopolnilno delo po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih, je treba pred začetkom tega dela poslati opis tega dela in zaprositi za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja o ustreznosti dela, ki ga kot delovni invalid opravljate po nastanku invalidnosti.  

• Prejemniki delnega nadomestila in dopolnilno delo po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih

Če imate priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delnega nadomestila, ne delate polni delovni čas, in glede na določbo 147. člena Zakona o delovnih razmerjih ne izpolnjujete pogojev za opravljanje dopolnilnega dela, zato dopolnilnega dela ne smete opravljati.

• Dopolnilno delo po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih v primeru priznanih pravic do krajšega delovnega časa po posebnih predpisih (starševstvo)

Če delate krajši delovni čas zaradi starševstva, vam delodajalec ne sme odrediti dela preko dogovorjenega krajšega delovnega časa oziroma vam ne sme odrediti dela v neenakomerni oziroma začasni prerazporeditvi delovnega časa. Upoštevaje navedene omejitve, kot delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva, ne smete opravljati dopolnilnega dela, saj ne delate polni delovni čas, kar je pogoj za opravljanje dopolnilnega dela.

3. Nadurno delo 

• Nadurno delo v primeru krajšega delovnega časa po 65. členu Zakona o delovnih razmerjih (klasična pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za krajši delovni čas)

Po Zakonu o delovnih razmerjih se lahko pogodba o zaposlitvi sklene tudi za krajši delovni čas od polnega. Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

Če delate krajši delovni čas, vam delodajalec ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen če je v pogodbi o zaposlitvi drugače dogovorjeno. Lahko pa vam delodajalec naloži dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče.

Tudi, če imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, se morate z delodajalcem dogovoriti o dolžini dnevnega in tedenskega delovnega časa in razporeditvi delovnega časa. Če imate torej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v skladu s 65. členom Zakona o delovnih razmerjih (da želite delati krajši delovni čas, ste se sami odločili ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, torej v vašem primeru ne gre za pravico do dela s krajšim delovnim časom po posebnem predpisu, kot je npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zakon, ki opredeljuje starševstvo), je možna tako enakomerna kot tudi neenakomerna razporeditev oziroma začasna prerazporeditev delovnega časa, če tako razporeditev delovnega časa narekuje narava ali organizacija dela ali potrebe uporabnikov.

• Nadurno delo delovnega invalida v primeru krajšega delovnega časa po 67. členu Zakona o delovnih razmerjih

V primeru pridobitve pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravice do delnega nadomestila, se pogodba o zaposlitvi sklene na podlagi 67. člena Zakona o delovnih razmerjih. 

Ko je podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas torej določena v posebnih predpisih (npr. delovni invalidi, starši, ipd.), taka pogodba o zaposlitvi ni klasična pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas kot je določena v 65. členu Zakona o delovnih razmerjih. 

V primeru, ko ste sklenili pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, torej kot delovni invalid s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in priznano pravico do delnega nadomestila, je pomembno, da se pogodba o zaposlitvi sklene oziroma sklicuje na 67. člen Zakona o delovnih razmerjih in na odločbo, na podlagi katere imate priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.  V takem primeru vam delodajalec ne sme:

• naložiti dela preko polnega delovnega časa, kar velja tako za nadurno delo kot tudi za dodatno delo v primeru naravne ali druge nesreče, 
• neenakomerno razporediti ali pa prerazporediti delovnega časa.

• Nadurno delo delovnega invalida v primeru polnega delovnega časa 

Prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa velja le za tiste delovne invalide oziroma delavce, ki delajo krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi. 

Če ste delovni invalid III. kategorije po ZPIZ-92, s priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo ali delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti po ZPIZ-1 ali ZPIZ-2 s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto, na katerem lahko delate s polnim delovnim časom, Zakon o delovnih razmerjih ne prepoveduje opravljanja nadurnega dela, razen če bi bila taka omejitev izrecno zapisana v razvrstitveni odločbi, po kateri kot delovni invalid lahko delate s polnim delovnim časom. 

Če imate priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom in v odločbi nimate izrecno navedene omejitve glede opravljanja nadurnega dela, vam lahko delodajalec enako kot ostalim delavcem odredi delo preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu Zakona o delovnih razmerjih. Prav tako se na vas ne nanaša prepoved dela preko polnega delovnega časa v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa, zato vam je po 148. členu Zakona o delovnih razmerjih lahko neenakomerno razporejen ali prerazporejen delovni čas.