Ponovni vstop v zavarovanje z manj kot polnim delovnim časom (reaktivacija) in pridobitev sorazmernega dela pokojnine

Kdo lahko ponovno vstopi v zavarovanje?

V zavarovanje lahko ponovno vstopite, če ste uživalec starostne, predčasne ali vdovske pokojnine in v Republiki Sloveniji spet začnete delati oziroma opravljati dejavnost z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom kot:

• delavec na podlagi delovnega razmerja,
• samozaposlena oseba,
• družbenik gospodarske družbe, ustanovitelj zavoda ali zadruge, če ste v družbi, zavodu ali zadrugi hkrati tudi poslovodna oseba,
• kmet – če vaši skupni dohodki na kmetiji presegajo dohodkovni cenzus in še niste dopolnili 63 let starosti.

O ponovnem vstopu v zavarovanje (reaktivaciji) v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, morate takoj obvestiti zavod, saj v tem času niste upravičeni do izplačila celotne pokojnine, ampak le do izplačila sorazmernega dela pokojnine.

V nadaljevanju podajamo odgovore na naslednja vprašanja:

Koliko ur lahko delam?

Kolikšen sorazmerni del pokojnine mi pripada glede na ure dela?

Ali obstaja kakšna omejitev pri izplačevanju t.i. višjega sorazmernega dela starostne pokojnine?

Kdaj se mi prične izplačevati sorazmerni del pokojnine?

Ali lahko spremenim obseg zavarovanja?

Koliko lahko zaslužim?

Ali mi pripada sorazmerni del pokojnine, če začnem ponovno delati v tujini?

Ali lahko kot uživalec invalidske pokojnine ponovno vstopim v zavarovanje za manj kot polni delovni čas ali polni delovni čas?

Kaj mi pripada po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine?

Od kdaj dalje mi pripada ponovna odmera pokojnine?

Kje vložiti vlogo?

Koliko ur lahko delam?

Ponovna prijava v zavarovanje je možna najmanj za dve uri dnevno ali deset ur tedensko za delavce v delovnem razmerju oziroma najmanj za četrtino polnega zavarovalnega časa za preostale tri kategorije zavarovancev (samozaposleni, družbeniki, kmetje). Zavarovanje je dovoljeno za največ sedem ur dnevno ali 39 ur tedensko.

Kolikšen sorazmerni del pokojnine mi pripada, glede na ure dela?

Sorazmerni del pokojnine se odmeri od starostne ali predčasne pokojnine v odstotnem deležu, ki je odvisen od vašega delovnega oziroma zavarovalnega časa, in sicer vam pripada naslednji sorazmerni del pokojnine:

• 75 odstotkov, če delate dve uri dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 10 do 14 ur tedensko,
• 62,5 odstotka, če delate tri ure dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 15 do 19 ur tedensko,
• 50 odstotkov, če delate štiri ure dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko,
• 37,5 odstotka, če delate pet ur dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko,
• 25 odstotkov, če delate šest ur dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko,
• 12,5 odstotka, če delate sedem ur dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko.

• 20 odstotkov, kadar delate štiri ure dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko; 
• 25 odstotkov, kadar delate pet ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko; 
• 30 odstotkov, kadar delate šest ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko; 
• 35 odstotkov, kadar delate sedem ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko. 

• 10 odstotkov, kadar delate štiri ure dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko; 
• 12,5 odstotka, kadar delate pet ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko; 
• 15 odstotkov, kadar delate šest ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko; 
• 17,5 odstotka, kadar delate sedem ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko.

Ali obstaja kakšna omejitev pri izplačevanju t.i. višjega sorazmernega dela starostne pokojnine?

• šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 (to pomeni, da ste prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, čeprav izpolnjujete pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena ZPIZ-2), 
• 15. člena ZPIZ-2 (samozaposlena oseba), 
• 16. člena ZPIZ-2 (družbenik in poslovodna oseba) in 
• 17. člena ZPIZ-2 (kmet).

Kdaj se mi začne izplačevati sorazmerni del pokojnine?

Sorazmerni del pokojnine se vam prične izplačevati z dnem ponovnega vstopa na trg dela, to je z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. Prav tako vam od tega dne pripada višji sorazmerni del pokojnine, če se obvezno vključite v obvezno zavarovanje za vsaj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.

Ali lahko spremenim obseg zavarovanja?

V času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine lahko spremenite obseg zavarovanja (na primer s štirih ur dnevno na dve uri dnevno ali obratno) in podate zahtevo za spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine. Na novo določeni sorazmerni del pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.

Koliko lahko zaslužim?

Pri tem delu niste omejeni z zaslužkom.

Ali mi pripada sorazmerni del pokojnine, če začnem znova delati v tujini?

Če začnete v tujini ponovno delati oz. opravljati dejavnost za polni delovni čas oziroma z manj kot polnim delovnim časom in ste na tej podlagi vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, se vam pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela ali dejavnosti. Zavodu morate obvezno sporočiti, da ste v tujini zopet vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. V kolikor zavod kasneje, na podlagi izmenjave podatkov med državami, ugotovi, da ste bili ponovno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje v tujini, je zavod upravičen terjati neupravičeno izplačano pokojnino za čas ponovne vključitve v obvezno zavarovanje v tujini.

Ali lahko kot uživalec invalidske pokojnine znova vstopim v zavarovanje za manj kot polni delovni čas ali polni delovni čas?

Če ste uživalec invalidske pokojnine in boste v Republiki Sloveniji ali v tujini znova začeli delati ali opravljati dejavnost (ne glede na obseg zavarovanja), ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca, oziroma boste v tujini vključeni v obvezno zavarovanje, boste izgubili pravico do invalidske pokojnine z dnem vzpostavitve obveznega zavarovanja oziroma z dnem vključitve v zavarovanje. Če boste zopet želeli pridobiti pravico iz invalidskega zavarovanja, bo treba v postopku znova oceniti vaše delovne zmožnosti. Lahko pa boste uveljavili pravico do starostne ali predčasne pokojnine, če boste izpolnili pogoje.

Pravilo ne velja za invalidske upokojence s statusom vrhunskega športnika invalida. Uživalec invalidske pokojnine, ki ima status vrhunskega športnika invalida in se zaposli v državni upravi, pravice do invalidske pokojnine v času ponovne zaposlitve ne izgubi, pač pa mu v času zaposlitve invalidska pokojnina miruje. Po prenehanju zaposlitve se mu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.

Kaj mi pripada po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine?

Po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine imate pravico do:

• odstotnega povečanja pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju,
• ponovne odmere pokojnine z upoštevanjem novih osnov (plač), pri čemer se upošteva tudi odstotno povečanje zaradi pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju,
• usklajenega zneska prvotno odmerjene pokojnine (valorizirana pokojnina).

Pozor: za odstotno povečanje pokojnine (upoštevanje pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja) morate v ponovnem zavarovanju dopolniti najmanj 6 mesecev pokojninske dobe.

Navedeno velja v primeru ponovnega vstopa v zavarovanje od 1. 1. 2020 dalje. 

Pozor: za ponovno odmero pokojnine (upoštevanje novih plač in pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja) morate v enem letu prejemati plačo najmanj za 6 mesecev, hkrati pa se mora spremeniti tudi koledarsko leto uveljavitve ponovne odmere pokojnine. 

Primer 1: prejemali ste pokojnino od 1. 5. 2016 do 31. 10. 2017, nato pa ste se dne 1. 11. 2017 ponovno zaposlili za 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, pri čemer je zaposlitev trajala do 31. 8. 2020. Na podlagi ponovne zaposlitve ste v času od 1. 11. 2017 do 31. 8. 2020 prejemali sorazmerni del pokojnine v višini 50 % (od 1. 1. 2020 do 31. 8. 2020 ste upravičeni tudi do višjega sorazmernega dela pokojnine), dosegli pa ste tudi 17 mesecev pokojninske dobe brez dokupa (1 mesec v letu 2017, 6 mesecev v letu 2018, 6 mesecev v letu 2019 in 4 mesece v letu 2020), poleg tega ste v letu 2018 in 2019 prejeli tudi plačo za 6 mesecev. Glede na navedeno imate tako pravico do usklajenega zneska prvotno odmerjene pokojnine, pravico do odstotnega povečanja pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju in ravno tako pravico do ponovne odmere pokojnine z upoštevanjem novih plač in pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja.

Primer 2: prejemali ste pokojnino od 1. 5. 2018 do 31. 10. 2019, nato pa ste se dne 1. 11. 2019 ponovno zaposlili za 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, pri čemer je zaposlitev trajala do 31. 10. 2020. Na podlagi ponovne zaposlitve ste v času od 1. 11. 2019 do 31. 10. 2020 prejemali sorazmerni del pokojnine v višini 50 % (od 1. 1. 2020 do 31. 10. 2020 ste upravičeni tudi do višjega sorazmernega dela pokojnine), dosegli pa ste tudi 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa (1 mesec v letu 2019 in 5 mesecev v letu 2020). Glede na navedeno imate tako pravico do usklajenega zneska prvotno odmerjene pokojnine in pravico do odstotnega povečanja pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju, nimate pa pravice do ponovne odmere pokojnine z upoštevanjem novih plač in pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja. Do le-te bi bili upravičeni le v primeru, da bi ponovno zavarovanje trajalo najmanj do 31. 12. 2020 in bi ponovno odmero uveljavili 1. 1. 2021, ker bi s tem v letu 2020 dosegli najmanj 6 mesecev zavarovanja, za kar bi prejeli plačo, z uveljavitvijo ponovne odmere pokojnine s 1. 1. 2021 pa bi se spremenilo tudi koledarsko leto.

Od kdaj dalje mi pripada ponovna odmera pokojnine?

Ponovna odmera pokojnine vam pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja, zato je pomembno, da zahtevo za ponovno odmero pokojnine vložite čim prej po prenehanju opravljanja dela ali dejavnosti. To je pomembno tudi zaradi tega, da vas zavod ponovno vključi tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje. V kolikor boste zahtevo vložili pred prenehanjem opravljanja dela ali dejavnosti, morate hkrati priložiti tudi dokazilo o prenehanju opravljanja dela ali dejavnosti.

Kje vložiti vlogo?

Zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine vložite pri zavodu, in sicer lahko uporabite vlogo za priznanje pravice do delne pokojnine. Vlogo lahko oddate:

• elektronsko prek sistema Moj eZPIZ, s kvalificiranim digitalnim potrdilom,
• preko storitve eVloge ZA VSE, brez digitalnega potrdila
• osebno na kateri koli območni enoti zavoda ali po pošti. 

Za kakršnekoli dodatne informacije in pojasnila v zvezi z uveljavljanjem pravice do sorazmernega dela pokojnine se lahko obrnete na strokovne delavce ZPIZ:

• osebno na najbližji območni enoti v času uradnih ur,
• po telefonu ali e-pošti.