Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) pri obračunu pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih dajatev upošteva veljavno davčno zakonodajo, in sicer Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki sta bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 117/2006 in veljata od 1. 1. 2007 dalje.
V letu 2016 se sistem in tehnika obračunavanja akontacije dohodnine od pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih dajatev, ki jih obračunava in izplačuje zavod, v primerjavi s preteklim letom ne spreminjata.
Ministrstvo za finance je v Uradnem listu RS, št. 104 dne 28. 12. 2015 objavilo Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016, ki jih bo zavod upošteval pri obračunu akontacije dohodnine ob nakazilu pokojnin in drugih obdavčljivih dajatev.
V letu 2016 se ne spreminja meja, pri kateri nastopi davčni odtegljaj pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu, če je zavod glavni izplačevalec. Akontacija dohodnine bo odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.095,15 evrov z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave (olajšavo za starost nad 65 let je ukinil ZDoh-2M s 1. 1. 2014).
Splošna olajšava, do katere imajo pravico vsi zavezanci, ki so rezidenti Slovenije (6. člen ZDoh-2), znaša od 1. januarja 2016 na letni ravni 3.302,70 evrov oziroma na mesečni ravni 275,23 evrov. Prejemniki pokojnin, ki so rezidenti Slovenije, imajo pravico do t.im. pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine.
Tudi v letu 2016 večina uživalcev pokojnin med letom ne bo plačevala akontacije dohodnine od pokojnin.
V nadaljevanju pojasnjujemo način obdavčitve pokojninskih dajatev in tehniko odmere ter izračuna akontacije dohodnine od mesečnega prejemka.
a) dohodki iz zaposlitve (37. člen v povezavi s 40. členom ZDoh-2): pokojnine, delne pokojnine, vojaška pokojnina, kmečka starostna pokojnina, letni dodatek, dodatek k tuji pokojnini, akontacije tujih pokojnin in invalidska nadomestila.
Zakon loči invalidska nadomestila v dve skupini, in sicer, če je:
Zavod glavni izplačevalec:
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu,
nadomestilo za čas čakanja ali poklicne rehabilitacije,
delna invalidska pokojnina, če uživalec ni vključen v zavarovanje,
začasno nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost, če uživalec ni vključen v zavarovanje (90. in 94. člen ZPIZ-1),
nadomestilo za invalidnost (85. člen ZPIZ-2),
delno nadomestilo (86. člen ZPIZ-2);
Zavod ni glavni izplačevalec:
nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu,
delna invalidska pokojnina, če je uživalec vključen v zavarovanje,
začasno nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost (90. in 94. člen ZPIZ-1), če je uživalec vključen v zavarovanje,
začasno nadomestilo (84. člen ZPIZ-2).
Zavod nastopa kot drugi izplačevalec tudi v primeru izplačil pokojnin, in sicer:
delna pokojnina (58. člen ZPIZ-1) oziroma polovica pokojnine (2. odstavek 178. člena ZPIZ-1),
delna pokojnina (40. člen ZPIZ-2),
20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine,
sorazmerni del pokojnine, ko je uživalec vključen v zavarovanje (116. člen ZPIZ-2).
b) drugi dohodki (105. čl. ZDoh-2): priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in po zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ter priznavalnine učiteljem slovenskega jezika.
V skladu s 3. odstavkom. 41. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi.
Pri pokojninah, invalidskih nadomestilih in drugih dajatvah iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se za davčno osnovo šteje usklajeni znesek te dajatve, odmerjen v skladu z odločbo zavoda. V primeru hkratnega nakazila pokojnine ali invalidskega nadomestila (če je zavod glavni izplačevalec) in letnega dodatka, ki je po ZDoh-2 tudi obdavčljiv, predstavlja osnovo za obračun akontacije dohodnine vsota obeh dajatev.
doživljenjska mesečna renta po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991,
zamudne obresti, izplačane na podlagi sodne odločbe,
zamudne obresti, izplačane na podlagi upravne odločbe ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku,
invalidnina za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
preživnina po zakonu o preživninskem varstvu kmetov.
Stopnjo dohodnine določa 122. člen ZDoh-2. Pri obračunu akontacije dohodnine se upošteva lestvica, preračunana na 1/12 leta, in sicer:
Če znaša neto mesečna davčna osnova (v evrih) |
Znaša dohodnina (v evrih) |
|||
nad |
do |
|
|
|
|
668,44 |
|
16 % |
|
668,44 |
1.700,00 |
106,95 |
+27 % |
nad 668,44 |
1.700,00 |
5.908,93 |
385,47 |
+41 % |
nad 1.700,00 |
5.908,93 |
|
2.111,13 |
+50 % |
nad 5.908,93 |
Olajšave, ki se upoštevajo upravičencu - rezidentu Republike Slovenije pri mesečnem obračunu akontacije dohodnine so določene v 111. in 112. členu ter 114. in 115. členu ZDoh-2. V letu 2016 so določeni naslednji zneski olajšav:
a) splošna olajšava: mesečno v višini 275,23 evrov
b) osebna olajšava:
c) posebna olajšava za vzdrževane družinske člane:
Za uveljavljanje posebne olajšave iz 114. člena se odloči uživalec sam, tako da posreduje zavodu izpolnjeno obvestilo o uveljavljanju davčne olajšave za vzdrževane družinske člane.
Na podlagi tretjega odstavka 287. člena ZDavP-2 lahko zavod posebno olajšavo upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od pokojnine, izplačane po dnevu, ko je bilo obvestilo predloženo in dokler zavezanec ne predloži novega obvestila, s katerim sporoči spremembe (četrti odstavek 287. člena ZDavP-2).
|
Mesečna olajšava v evrih |
Za prvega vzdrževanega otroka |
203,08 |
Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo |
735,83 |
Za drugega vzdrževanega otroka |
220,77 |
Za tretjega vzdrževanega otroka |
368,21 |
Za četrtega vzdrževanega otroka |
515,65 |
Za petega vzdrževanega otroka |
663,09 |
Za vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka |
147,44 |
za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
Mesečna olajšava v evrih |
203,08 |
Od 1. 1. 2007 dalje se v skladu s 7. odstavkom. 127. člena. ZDoh-2 uživalcem invalidskih nadomestil, ki poleg nadomestila prejemajo tudi plačo oziroma so vključeni v obvezno zavarovanje, ter prejemnikom polovice oziroma sorazmernega dela pokojnine (116. člen. ZPIZ-2), uživalcem, ki začnejo ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, od delne pokojnine in od 20-odstotne predčasne ali starostne pokojnine akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove, z upoštevanjem pokojninske olajšave v višini 13,5 odstotka. V skladu z 8. odstavkom 127. člena ZDoh-2 se lahko zavezanec sam odloči za znižanje stopnje akontacije dohodnine (vendar ne nižje od 16 odstotkov).
usklajeni znesek pokojnine po odločbi – davčna osnova: |
1.200,00 EUR |
splošna olajšava: |
275,23 EUR |
zmanjšana davčna osnova: |
924,77 EUR |
obračunana akontacija dohodnine (po lestvici): |
176,15 EUR |
pokojninska olajšava (13,5 % x 1.200,00): |
162,00 EUR |
plačana akontacija dohodnine (obračunana akontacija dohodnine, zmanjšana za pokojninsko olajšavo): |
14,15 EUR |
neto izplačani znesek: |
1.185,85 EUR |
Ob tem bi radi opozorili, da se v primeru, ko se prejemki, izplačani uživalcem, ki niso rezidenti Slovenije oziroma so rezidenti države, s katero Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, obdavčijo po lestvici, pri čemer pa se ne upoštevajo olajšave.
Te države so: Argentina, Avstralija, Brazilija, Južna Afrika, Indonezija, Tunizija, Egipt, Nova Zelandija, Panama, Monako, Tajska, Venezuela, idr.
V primeru obračunavanja akontacije dohodnine od prejemkov, katerih uživalci so rezidenti držav, s katero Slovenija ima sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se uživalcem pokojnina obračuna in izplača brez davčnega odtegljaja. Primeroma gre za rezidente iz naslednjih držav:
države Evropske unije in EGP: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Anglija, Ciper, Estonija, Irska, Litva, Latvija, Nizozemska, Švica, Estonija, Hrvaška.
nekatere druge države: Rusija, Srbija, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Izrael, Tajska, Turčija, Kosovo, Ukrajina.
Slovenija ima sklenjene sporazume tudi z nekaterimi državami, pri katerih pa velja načelo obdavčitve po viru obdavčitve, torej v Sloveniji. Te so: Kanada, Luksemburg, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Švedska, Združene države Amerike, Malta.
Za upravičence rezidente Norveške pa velja posebnost, saj sporazum med Republiko Slovenijo in Norveško predvideva obdavčitev v Sloveniji po stopnji 15 odstotkov.
znesek neto nadomestila predstavlja davčno osnovo,
obračunana akontacija dohodnine: 25 odstotkov od osnove,
»pokojninska« olajšava 13,5 odstotka od odmerjenega nadomestila,
izračunana akontacije dohodnine (obračunana akontacija dohodnine, zmanjšana za pokojninsko olajšavo),
Glede na 8. odstavek 127. člena ZDoh-2 lahko uživalec dela pokojnine oziroma invalidskega nadomestila, ki je sočasno tudi še zaposlen, uveljavlja znižanje stopnje akontacije dohodnine v razponu od 25 odstotkov navzdol do 16 odstotkov. Zahtevek vloži na podlagi 286. člena ZDavP-2 preko predpisanega obrazca na pristojni izpostavi finančnega urada glede na prebivališče. Le-ta mora v petih dneh odločiti o zahtevi. V primeru pozitivne odločitve finančni urad izda potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine, po prejemu le-tega uživalec potrdilo kot napoved ugodnosti posreduje zavodu. Takšno znižanje velja le za eno davčno leto in ga je potrebno v začetku vsakega leta obnoviti.
Uživalcu invalidskega nadomestila bo tako obračunana in odtegnjena akontacija dohodnine pri vsakem nakazilu nadomestila, in sicer tehnično gledano v višini 11,5 odstotka zneska nadomestila, če gre za obdavčitev po stopnji 25 odstotkov, oziroma le v višini 2,5 odstotka zneska nadomestila, če gre za obdavčitev po najnižji dopustni znižani stopnji, to je 16 odstotkov.
usklajeni znesek nadomestila po odločbi – davčna osnova: |
800,00 EUR |
obračunana akontacija dohodnine (po stopnji 25 %): |
200,00 EUR |
pokojninska olajšava (13,5 %): |
108,00 EUR |
plačana akontacija dohodnine (obračunana akontacija dohodnine, zmanjšana za pokojninsko olajšavo): |
92,00 EUR |
neto izplačani znesek: |
708,00 EUR |
Izračun pokaže, da v danem primeru znesek akontacije dohodnine znaša 92,00 evrov, kar ustreza višini 11,5 odstotka zneska nadomestila.
Tistim zaposlenim delovnim invalidom, ki jim je zavod priznal pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem do 31. 12. 1999, nadomestilo obračunava in izplačuje delodajalec pri obračunu plače ter tudi obračuna akontacijo dohodnine.
neto priznavalnina predstavlja davčno osnovo,
obračunana akontacija dohodnine: 25 odstotkov od osnove,
"pokojninska" olajšava 13,5 odstotka od odmerjene priznavalnine,
obračunana akontacija dohodnine (obračunana akontacija dohodnine, zmanjšana za pokojninsko olajšavo),
Tudi pri tej dajatvi bo uživalec tekoče plačeval akontacijo dohodnine. Tehnični izračun kaže davčni odtegljaj v višini 11,5 odstotka od zneska priznavalnine (glej tehnični izračun pri nadomestilih, če zavod ni glavni izplačevalec).
Predpisi, ki urejajo davčno in dohodninsko področje, ter pojasnila, so zagotovljeni tudi na spletni strani http://www.fu.gov.si/.
[Arhiv: leto 2015, leto 2014, leto 2013, leto 2012, leto 2011, leto 2010, leto 2009, leto 2008, leto 2007]