II. POTREBA PO POMOČI IN POSTREŽBI DRUGEGA

1. PRAVNA UREDITEV IN POJASNILA

1.1 IZ PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI IN NAČINU DELOVANJA IZVEDENSKIH ORGANOV ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE*

43. člen

Pri obravnavanju in ugotavljanju potrebe po stalni pomoči in postrežbi izvedenski organ I. stopnje poda izvedensko mnenje, da:

• so nastale trajne spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca, zaradi katerih ne more zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov, ter določi datum, od kdaj je pomoč in postrežba potrebna,
• potrebe po stalni pomoči in postrežbi še ni mogoče ugotoviti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena,
• pri zavarovancu obstaja zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 odstotkov in od kdaj,
• je zavarovanec ali uživalec pokojnine slep oziroma zavarovanec slaboviden in določi datum nastanka slepote oziroma slabovidnosti,
• je oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu zavoda oziroma upokojencu, slepa in določi datum nastanka slepote,
• je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo in od kdaj,
• je zavarovancu nujno potrebna stalna pomoč pri zadovoljevanju vseh osnovnih življenjskih potreb ter da potrebuje 24-urni nadzor svojca in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege in od kdaj in
• pri zavarovancu niso podana dejstva iz prejšnjih alinej tega člena.

53. člen

Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi senata, delu in postopku pri podaji izvedenskega mnenja I. stopnje.

57. člen

Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje v zvezi s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi in delu senata ter o postopku pri podaji izvedenskega mnenja v zvezi z zahtevkom za uveljavitev pravic.

1.3 UPRAVIČENCI

Dodatek za pomoč in postrežbo je dodaten denarni prejemek, ki pripada upravičencem za kritje povečanih življenjskih stroškov, ki jih imajo zaradi tega, ker so zdravstveno trajno tako prizadeti, da sta jim za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij nujno potrebni stalna pomoč in postrežba drugega.

Ob izpolnjevanju drugih pogojev imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo:

1. uživalci pokojnin – uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
2. slepi ali slabovidni zavarovanci,
   • ki sklenejo kot taki delovno razmerje ali začno opravljati samostojno poklicno dejavnost ali
   • ki postanejo slepi ali slabovidni v obdobju zaposlitve,
3. nepokretni zavarovanci
   • zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar z najmanj polovico polnega delovnega časa,
   • ki niso v delovnem razmerju, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije,
4. osebe, ki so kot upokojene oslepele,
5. slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu oziroma upokojencu.

Zaposleni zavarovanci s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zaradi slepote, slabovidnosti ali nepokretnosti obdržijo to pravico, če jim delovno razmerje preneha brez njihove volje ali krivde.

1.4 PREGLED UPRAVIČENOSTI

Pomoč in postrežba za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb:

• kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb,
• kadar uživalec pokojnine kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo,
• kadar postane zaposleni zavarovanec slaboviden ali pa je tak že izpred zavarovanja.

Pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb:

• kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati vseh osnovnih življenjskih potreb,
• kadar postane zaposleni zavarovanec ali uživalec pokojnine slep ali pa je tak že izpred zavarovanja,
• pri slepih osebah, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma upokojencu,
• kadar postane zaposleni zavarovanec nepokreten.

Dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence je utemeljen

• pri osebah, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege.

2. IZVEDENSKA PRAKSA

2.1 STROKOVNI STANDARD PRVOSTOPENJSKEGA IZVEDENSKEGA MNENJA

Pri izpolnjevanju obrazca IZ-4 pri podaji izvedenskega mnenja o potrebi po pomoči in postrežbi je treba dosledno upoštevati »Strokovni standard prvostopenjskega izvedenskega mnenja pri zahtevku za dodatka za pomoč in postrežbo«, kot je bil sprejet v zaključkih učne delavnice z dne 13. oktobra 2001.

3. in 4. točka tega navodila določata način in obseg vnosa anamnestičnih podatkov, navajanja izvidov in izvida osebnega pregleda.

Zahtevek s predloženo medicinsko dokumentacijo se predloži v izdelavo izvedenskega mnenja le po predhodni ugotovitvi, da je pri osebi doseženo trajno, stabilno zdravstveno stanje in da sta zdravljenje in rehabilitacija zaključena (če gre za stanje po akutni bolezni ali poslabšanju kronične bolezni oziroma po poškodbi) ter da je predložena zadostna medicinska dokumentacija. Če tega predsednik invalidske komisije ali zdravnik izvedenec I ne potrdi, je treba zahtevati dopolnitev dokumentacije. Zlasti je potrebno zahtevati izvide psihiatra oz. oftalmologa v primerih, kjer gre za ugotovitev potrebe po nadzoru ali slepote oz. slabovidnosti.

V navajanju izvidov je treba navesti datum pregleda ali zaključene hospitalizacije, še zlasti če ta datum predstavlja datum priznanja dodatka za pomoč in postrežbo.

Pri izvidu osebnega pregleda mora biti vpisan datum pregleda in predvsem natančen mora biti opis kliničnega statusa v tistem delu, ki kaže zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb (funkcionalno stanje lokomotornega sistema, okvirni nevrološki status). Če je na primer funkcionalna prizadeta ena spodnja ali obe spodnji okončini, je treba v status napisati tudi, kakšno je funkcionalno stanje zgornjih udov in predvsem rok. Pri osebnem pregledu na domu oziroma v domu starejših občanov je potrebno opravljanje dnevnih aktivnosti preveriti in ne samo predvideti.

Viri: Učna delavnica ZPIZ Slovenije, 13. oktober 2001
Posvet predsednikov IK 6. november 2003

2.2 RAZLAGA POJMOV IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE NUJNE POTREBE PO POMOČI IN POSTREŽBI DRUGEGA PRI OPRAVLJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENSKIH POTREB

SAMOSTOJNO HRANJENJE

Zavarovana oseba samostojno izvaja usklajena dejanja pri hranjenju s postreženo hrano, jo samostojno razreže ali razkosa z žlico ali vilicami in jo zaužije tako, da hrano z žlico ali vilicami nese s krožnika v usta, jo prežveči in pogoltne.

Pri samostojni prehrani je pomembna zadostna gibljivost zgornjih okončin in psihična urejenost ter moč žvečenja in goltanja prežvečene hrane.

NEFUNKCIONALNO HRANJENJE

Ko se ne zaveda pomena hranjenja, ko pripravljene hrane ne nese v usta, a razlog za to ni v motoriki zgornjih okončin, ko jo količinsko nekritično nese v usta tako, da obstaja možnost zadušitve in sta potrebna stalen nadzor in usmerjanje s strani druge osebe.

SAMOSTOJNO OBLAČENJE

Izvajanje usklajenih dejanj in nalog za oblačenje, čeprav počasi in s težavo, po vrstnem redu in v skladu s klimatskimi in družbenimi razmerami, pri čemer si oblačila lahko zapne na sprednji strani.

SAMOSTOJNO SLAČENJE

Zavarovana oseba se sama sleče, čeprav počasi in s težavo, in si pri tem lahko sama odpne oblačila na sprednji strani.
Za oblačenje in slačenje sta potrebni zadostna gibljivost lokomotornega sistema in psihična urejenost.

SAMOSTOJNO OBUVANJE

Zavarovana oseba sama ali s pomočjo pripomočkov obvlada izvajanje nalog pri obuvanju.

SAMOSTOJNO SEZUVANJE

Zavarovana oseba sama ali s pomočjo pripomočkov obvlada izvajanje nalog pri sezuvanju.

Za obuvanje in sezuvanje sta potrebni zadostna gibljivost lokomotornega sistema in psihična urejenost.

SAMOSTOJNO GIBANJE V STANOVANJU

Zmožnost zavarovane osebe, da kinetično uravnava telo pri vertikalizaciji oziroma samostojnem vstajanju iz sedečega položaja ali z medicinsko-tehničnimi pripomočki, ter začne samostojno hojo od ene do druge točke, ki sta oddaljeni med seboj najmanj pet metrov, ali to opravi s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov (palica, bergla/i, hodulja ali invalidski voziček, ki ga lahko sam upravlja).

Če se zavarovana oseba giblje v stanovanju z invalidskim vozičkom, mora obvladati tudi transfer na invalidski voziček in z njega.

SAMOSTOJNO GIBANJE ZUNAJ STANOVANJA

Zmožnost zavarovane osebe, da lahko hodi na krajše razdalje, in sicer najmanj sto metrov, samostojno ali s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov (palica, bergla/i, hodulja ali invalidski voziček).

Če se zavarovana oseba giblje z invalidskim vozičkom, mora obvladati tudi transfer na invalidski voziček in z njega.

NEFUNKCIONALNO GIBANJE

Ko zavarovana oseba hodi, vendar se zaradi psihične prizadetosti ne zaveda cilja in smeri ter časa in namena začete hoje.

SAMOSTOJNA SKRB ZA OSEBNO HIGIENO

Zavarovana oseba se lahko sama umiva pri umivalniku (obraz, roke, pazduhe in genitoanalno področje).

Tuširanje in kopanje ne sodita med osnovna življenjska opravila.

Za to aktivnost sta potrebni zadostna gibljivost zgornjih okončin in psihična neprizadetost.

OPRAVLJANJE FIZIOLOŠKIH POTREB

Zavarovana oseba obvlada načrtovanje in izvajanje odvajanja urina in blata na stranišču ali toaletnem stolu.
Pri tem mora samostojno obvladati vzdrževanje ravnotežja telesa v sedečem položaju.

POPOLNA NEPOKRETNOST

Zavarovanec ne more samostojno ali brez pomoči drugega spreminjati položaja telesa oziroma prilagoditi položaja telesa v postelji ali na invalidskem vozičku.

ZMOŽNOST PREMIKANJA ZMANJŠANA NAJMANJ ZA 70 ODSTOTKOV

Zavarovana oseba, ki je zaposlena ali na poklicni rehabilitaciji, se zaradi prizadetosti okončin ali preostalega gibalnega sistema lahko giblje le s prekomernim osebnim naporom ob pomoči ortopedskih pripomočkov.

POTREBA PO STALNEM NADZORU ZARADI PSIHIČNE PRIZADETOSTI

Zavarovana oseba s težjimi spremembami v psihičnem stanju (psihiatrični bolnik, poškodovanec po hujši kraniocerebralni travmi ipd.) v domači negi potrebuje stalen nadzor v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh nujnih življenjskih potreb.
Vlogi mora biti priložen izvid psihiatra oziroma kliničnega psihologa ali nevrologa.

POTREBA PO POMOČI IN POSTREŽBI PRI NAJTEŽJE PRIZADETIH ZAVAROVANCIH

Pri zavarovani osebi je ugotovljena potreba po pomoči in postrežbi pri opravljanju VSEH osnovnih življenjskih potreb, je popolnoma nepokretna, potrebuje pa tudi 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, ki se izvaja tedensko.

ZDRAVSTVENA NEGA

Izvaja jo strokovna oseba (najmanj medicinski tehnik) ali usposobljen negovalec, ki je laična oseba (v vlogi za potrebo po pomoči in postrežbi je naveden izvajalec teh storitev in datum njegove priučitve). Strokovna nega se izvaja trajno tedensko.

POSTOPKI ZDRAVSTVENE NEGE (vsaj eden od naštetih):

• aplikacija zdravil (s.c., i.v., i.m.),
• parenteralna prehrana,
• skrb za prehodnost dihalne kanile,
• izvajanje aspiracije,
• nega preležanin, ki ne kažejo znakov celjenja,
• intermitentna kateterizacija in klizme,
• hranjenje in nega pri nazogastrični sondi (NGS) ali perkutani gastrostomi (PEG).

LAIČNA POMOČ

Vsak dan jo izvaja svojec zavarovane osebe, ki je usposobljen za postopke laične pomoči.

POSTOPKI LAIČNE POMOČI:

• nega umetnih telesnih odprtin,
• menjava vrečke pri stalnem urinskem katetru ali urostomi, ileostomi, kolostomi ali pri trajnih drenažah,
• skrb za preprečevanje preležanin,
• skrb za ustrezno hidracijo in enteralno prehrano.

Viri:

Razširjen strokovni kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 24. marec 2011
Razširjen strokovni kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 7. junij 2012
Skupina izvedencev za ugotovitev kriterijev za potrebo po pomoči in postrežbi za najtežje prizadete upravičence 2. april 2013 (imenovana v skladu s sklepom 9. seje razširjenega kolegija direktorja Sektorje za izvedenstvo z dne 14. decembra 2012

2.3 OPRAVLJANJE VSEH OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB

Pomoč in postrežba sta uživalcu pokojnine nujni za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar:

• so pri upravičencu podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju;
• te spremembe vplivajo na nezmožnost zadovoljevanja vseh osnovnih življenjskih potreb;
• se ta nezmožnost kljub osebnim prizadevanjem in ob pomoči ortopedskih pripomočkov izkazuje tako, da se upravičenec ne more samostojno
  - gibati v stanovanju,
  - gibati zunaj stanovanja,
  - hraniti,
  - oblačiti,
  - slačiti,
  - obuvati,
  - sezuvati,
  - si umivati rok in obraza (tuširanje in kopanje ni vključeno),
  - opravljati fizioloških potreb.

Viri: 101. člen ZPIZ-2

2.4 OPRAVLJANJE VEČINE OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB

Pomoč in postrežba sta uživalcu pokojnine nujni za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar:

• zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb;
• se ta nezmožnost kljub osebnim prizadevanjem in ob pomoči ortopedskih pripomočkov izkazuje tako, da se upravičenec ne more samostojno
  - gibati v stanovanju,
  - gibati zunaj stanovanja,
  - hraniti,
  - oblačiti,
  - slačiti,
  - obuvati,
  - sezuvati,
  - si umivati rok in obraza (tuširanje in kopanje ni vključeno),
  - opravljati fizioloških potreb.

Odločitev o nujni potrebi za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb se sprejme, kadar uživalec pokojnine ne zmore opravljati več kot polovice navedenih opravil.

Viri: 101. člen ZPIZ-2

2.5 TEŽJI PSIHIATRIČNI BOLNIKI

Po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 je

• pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

Stališče Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo 12. februarja 1993:

1. Težji psihiatrični bolnik je kronični bolnik z izgubo realitetne kontrole, ki zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb in rabi občasen ali stalen nadzor.

2. 'V domači negi' pomeni, da bolnik biva zunaj stacionarne psihiatrične ustanove bodisi doma, v domu za starejše občane (socialni zavod) ali v tuji družinski oskrbi.

3. Oceno oziroma stopnjo prizadetosti naj poda specialist psihiater.

Definicija težjega psihiatričnega bolnika, kot jo je podal RSK za psihiatrijo, je vključena tudi v Sklepu o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo, ki ga je sprejela Skupščina ZPIZ Slovenije in je objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/2000:

• šteje se, da težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh nujnih življenjskih potreb.

Predsedniki invalidske komisije so na posvetu 11. aprila 2002 sprejeli sklep:

• za podajo izvedenskega mnenja o potrebi po stalnem nadzoru v primeru psihične prizadetosti je potrebno pridobiti izvid psihiatra ali izvid nevrologa.

Viri: Drugi odstavek 101. člena ZPIZ-2

Stališče Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo, 12. februar 1993

Sklep Skupščine ZPIZ Slovenije o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo (Uradni list RS, št. 50/2000)

Posvet predsednikov IK 11. april 2002

2.6 SLEPI IN SLABOVIDNI

Slepi in slabovidni imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če so kot taki že sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost, pa tudi če so takšni postali v času zavarovanja. Tudi po prenehanju delovnega razmerja brez lastne volje ali krivde obdržijo to pravico.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine. Tistim, ki so v obdobju po upokojitvi postali slabovidni, pa ta pravica ne pripada.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo od 1. januarja 2003 tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu.

Slepi zavarovanci so upravičeni do višjega, slabovidni pa do nižjega mesečnega denarnega prejemka.

Viri: 100. in 103. člen ZPIZ-2

2.7 KRITERIJI SLEPOTE IN SLABOVIDNOSTI

Oseba je slabovidna (druga točka definicije), če ima:

• ostrino vida manj od 0,10 do 0,05 (štetje prstov na 3 metre) ali
• zožitev vidnega polja na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

Oseba je slepa (3., 4., 5. točka definicije), če ima:

• ostrino vida manj od 0,05 (štetje prstov na 3 metre) do 0,02 (štetje prstov na 1,5 metra) ali
• zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 10 stopinj, ne glede na ostrino vida (3. točka);

• ostrino vida manj od 0,02 (štetje prstov na 1,5 metra) zaznavanja svetlobe ali
• zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do pet stopinj, ne glede na vidno ostrino (4. točka);

• vidna ostrina je 0 (amaurosis), ni dojema svetlobe (5. točka).

Viri: Definicija slepote in slabovidnosti, RKS za oftalmologijo 8. marec 1996

2.8 ZOŽENOST VIDNEGA POLJA

Izvid preiskave vidnega polja z računalniškim testiranjem drugače prikaže izpade, ker v tem primeru vidno polje ni omejeno s črto, ampak pokaže prag vzdražnosti posameznih delov mrežnice, kjer je meja vedno zabrisana in jo je težko oceniti na stopinjo natančno. Poleg tega je računalniški perimeter narejen tako, da običajno testira le polje znotraj 30 stopinj vidnega kota.

Doc. dr. Marko Hawlina, član RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani predlaga, da za zavarovance za tovrstno oceno pridobimo

izvid perimetrije po Goldmanu,

ki še vedno ostaja standardna metoda za periferne izpade, in da pri perimetriji po Goldmanu upoštevamo kot merodajno izoptero II/4 in ne npr. V/4, ki je bistveno večja in velikokrat ohranjena tudi pri bolnikih s pigmentno retinopatijo.

Viri: Mnenje doc. dr. Marka Hawlina, člana RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani
Posvet predsednikov IK 16. november 2000

2.9 SLEPI IN SLABOVIDNI IZREK IZVEDENSKEGA MNENJA

Zavarovanec nujno potrebuje stalno pomoč in postrežbo kot slepa oziroma slabovidna oseba od ..... (datum okulističnega izvida / datum izkazane slepote oz. slabovidnosti) dalje.

Viri: Okrožnica direktorja izvajanja zavarovanja, 6. marec 2000

2.10 NEPOKRETNI ZAVAROVANCI

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo nepokretni zavarovanci,

• ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim vendar najmanj za polovico polnega delovnega časa,
• pa tudi nepokretni, ki niso v delovnem razmerju, s pridobljeno pravico do poklicne rehabilitacije.

To pravico obdržijo tudi po prenehanju delovnega razmerja brez lastne volje ali krivde.

Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov.

Nepokretnim osebam se dodatek odmeri v enaki višini kot pri tistih, ki ne zmorejo opravljati vseh osnovnih življenjskih opravil.

Viri: 100. in 103. člen ZPIZ-2

8. seja razširjenega kolegija direktorja Sektorja za izvedenstvo 12. december 2013

2.11 KRITERIJI NEPOKRETNOSTI

Zmožnost premikanja je zmanjšana za 70 odstotkov pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali preostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče aplicirati, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore.

Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 odstotkov je podana:

• pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček,

• pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček,

• pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore,

• pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic,

• pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček,

• pri zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči druge osebe,

• pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

Viri: 102. člen ZPIZ-2

2.12 NAJTEŽE PRIZADETI UPRAVIČENCI

Najteže prizadeti upravičenci so osebe, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege.

Najtežje prizadeti upravičenci so upravičeni do najvišjega mesečnega denarnega prejemka.

Viri: Tretji odstavek 103. člena ZPIZ-2

2.13 DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO ZA NAJTEŽE PRIZADETE UPRAVIČENCE

Zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete kategorije upravičencev mora vsebovati obvezno medicinsko dokumentacijo:

• predlog za medicinsko izvedenstvo,
• izvid lečečega specialista,
• obvestilo o zdravljenju v bolnišnici,
• obvestilo o rehabilitaciji v Inštitutu RS za rehabilitacijo ali zdravilišču.

Vloga  mora vsebovati izjavo patronažne službe, če pa te ni, mora biti priloženo potrdilo o tem, kdo izvaja stalno zdravstveno nego, katere storitve in kako pogosto.

Izvedensko mnenje za najteže prizadete upravičence na invalidski komisiji I. stopnje poda izvedenec zdravnik posameznik.

Izvedensko mnenje se lahko poda samo na temelju predložene medicinske dokumentacije, če je ta dovolj izčrpna in zadostna za objektivno podajo mnenja.

V nasprotnem primeru opravi izvedenec zdravnik posameznik osebni pregled zavarovanca na domu ali v domu starejših občanov.

Viri:  Okrožnica številka 4 direktorja izvajanja zavarovanja, 16. december 1998
Posvet predsednikov IK, 18. september 1998
Prva seja ožjega kolegija direktorja Sektorja za izvedenstvo, 18. februar 2015

2.14 OCENJEVANJE PO ICV

Po strokovnem simpoziju Ocenjevanje invalidnosti, telesne okvare in potrebe po pomoči in postrežbi drugega pri nevroloških bolnikih, ki je potekal 8. in 9. decembra 2000 v organizaciji ZPIZ in Nevrološke klinike, je Razširjeni strokovni kolegij nevrološke klinike sprejel predlagane zaključke tega simpozija,

ki so bili soglasno sprejeti na posvetu predsednikov invalidskih komisij 25. oktobra 2001 in dopolnjeni na strokovnem sestanku predsednikov invalidskih komisij in specialistov nevrologov 18. oktobra 2007:

• oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri bolnikih po ICV je možno podati šest mesecev po nastanku bolezni ali po zaključeni rehabilitaciji,
• oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri bolnikih po recidivu ICV je možno podati takoj ali po šestih mesecih glede na nevrološke deficite,
• v izvedenskem mnenju lahko invalidska komisija določi kontrolni pregled po enem do dveh letih.

Viri: Zaključki nevrološkega simpozija, 8. in 9. december 2000

Posvet predsednikov IK, 25. oktober 2001

Strokovni sestanek predsednikov IK in specialistov nevrologov, 18. oktober 2007

Razširjen strokovni kolegij direktorja sektorja za izvedenstvo, 7. december 2007

2.15 TERAPIJA S KISIKOM NA DOMU

Pri pljučnih bolnikih, ki želijo pridobiti pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, sama terapija s kisikom na domu ni razlog za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

Potrebo po tem priznanju dopolnjujejo drugi spremljajoči znaki bolezni oziroma popuščanja organskih sistemov.

Viri: Posvet predsednikov IK 10. junij 1999
Posvet predsednikov IK 11. november 1999 direktorja Sektorja za izvedenstvo 8. oktober 2009