V. RAZNO

1. PRIŠTETA DOBA

Če je TO najmanj 70 odstotna, imajo zavarovanci pravico do prištete dobe in do znižanja starostne meje za pridobitev pravic.

Prišteta doba pomeni, da se zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje še ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja. Prišteto dobo lahko uveljavljajo zavarovanci, ki so:

• zavarovanci s TO najmanj 70 odstotkov,
• vojaški invalidi od I. do VI. skupine,
• civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine,
• slepi,
• gluhi,
• oboleli za
  - distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi,
  - paraplegijo,
  - cerebralno in otroško paralizo,
  - multiplo sklerozo,
  - ekstrapiramidnimi obolenji in
• oboleli za rakom do 15. leta starosti

Kot datum nastanka bolezni pri hereditarnih živčno-mišičnih boleznih (ne glede na datum potrditve diagnoze bolezni) vnesemo v izvedensko mnenje IK I. stopnje in v invalidizacijo IK I. in II. stopnje datum rojstva zavarovanca, pri obolelih za rakom do 15. leta starosti pa datum ugotovitve bolezni. V izvedenskem mnenju IK II. stopnje in v obrazložitvi izvedenskega mnenja IK I. in II. stopnje v obeh primerih navedemo, da je bolezen nastala »pred 15. letom starosti«.

Viri: 138. člen ZPIZ-2
Razširjen kolegij direktorja Sektorja za izvedenstvo 12. 12. 2013
1. seja ožjega kolegija direktorja Sektorja za izvedenstvo 18.2.2015

1.1. PRIŠTETA DOBA, MULTIPLA SKLEROZA

Pri osebah z zanesljivo diagnozo multiple skleroze bo izvedenec po pregledu medicinske dokumentacije za začetek bolezni upošteval tisti datum, ko so bili prvič zabeleženi bolezni ustrezajoči simptomi in znaki.

Viri: Razširjen strokovni kolegij nevroloških strok 7. 9. 2001

Posvet predsednikov IK 25. 10. 2001

2. TO => 80 % NA SPODNJIH OKONČINAH POPOLNA IZGUBA VIDA

TO v višini 80 odstotkov ali več na spodnjih okončinah ali medenici in popolna izguba vida je podlaga za oprostitev davka od cestnih motornih vozil in carine pri nakupu osebnega avtomobila. Zato v mnenju posebej opredelimo odstotek TO na spodnjih okončinah.

Viri: Zakon o davkih na motorna vozila (Ur.l. RS, št.52/99), 5. člen

3. OCENA TELESNE OKVARE PRI FUNKCIJSKIH MOTNJAH NA ZGORNJIH IN SPODNJIH OKONČINAH

Ankiloza je nepregibnost oziroma zatrdelost nekega sklepa v določenem položaju.
Kontraktura je omejena gibljivost v nekem sklepu.
Amputacija je delna ali celostna izguba okončine.

3.1 POGLAVJE - VI ZGORNJE OKONČINE

3.1.1 A. Izguba

1. Popolna izguba roke v rami ali izguba roke v nadlahti s krnom, ki je krajši od 14 cm, izmerjeno od akromiona, ali s krnom, neprimernim za protezo, ali izguba roke v nadlahti ali komolcu, z nepregibnostjo ali s kontrakturo ramenskega sklepa v neugodnem položaju …………80% telesne okvare.

Neugoden položaj ramenskega sklepa je ko je ta v nepregibnem položaju (ankiloza) v abdukcija nad 80° , addukciji pod 60 °, antefleksiji nad 20° ali retrofleksiji.

Abdukcija


Addukcija


Antefleksija


Retrofleksija
 

2. izguba roke v podlahti ali komolcu z dobrim krnom in funkcionalno pravilnim ramenskim sklepom ali izguba roke v podlaktu. s krnom krajšim od 10 cm ali s krnom, neprimernim za protezo, ali izguba roke v podlahti z nepregibnostjo ali kontrakturo ramenskega ali komolčnega sklepa v neugodnem položaju..........70% telesne okvare.

Neugoden položaj komolčnega sklepa je položaj, ko je komolec nepregiben v iztegnjenem položaju ali pod kotom večjim od 120° ali manjšim od 90°.

Iztegnjen položaj


Fleksija ali ekstenzija
 

3.2 POGLAVJE - VII SPODNJE OKONČINE

3.2.1 A. Izguba

1.Izguba noge v kolku ali izguba noge v stegnu, s krnom do 12 cm, merjeno od velikekega trohanterja ali izguba noge v stegnu, z nepregibnostjo ali kontrakturo kolčnega sklepa v neugodnem položaju ali izguba noge v stegnu s krnom, ki ni primeren za protezo...........80% telesne okvare.

Položaj kolčnega sklepa je neugoden ko je nepregibnost fiksirana pod 160° ( nad 20°) fleksije, nad 10° abdukcije ali addukcije, v zunanji ali notranji rotaciji.

• Fleksija v kolku
  
  
  Addukcija v kolku
  
  
  Abdukcija v kolku


•  

3.3 POGLAVJE VI – Funkcijske motnje zgornjih okončin

3.3.1 Motnje ramenskega sklepa

Normalna gibljivost v rami:

• Abdukcija........90°
• Elevacija-abd........170° - 180°
• Atefleksija........90°
• Elevacija-ant........170° - 180°
• Retrofleksija........40° - 50°

8. motnje ramenskega sklepa:

a) nepregibnost ramenskega sklepa v ugodnem položaju........30% telesne okvare.

Šteje se, da je ramenski sklep nepregiben v ugodnem položaju ko je v abdukciji od 70°do 80° ali antefleksijo do 20°.

Abdukcija


Antefleksija
 

b) Nepregibnost ramenskega sklepa v neugodnem položaju.......40% telesne okvare.

Neugoden položaj je ko je rame nepregibno v abdukciji nad 80°, addukciji ali retrofleksiji.

Abdukcija


Retrofleksija


Addukcija
 

c) Kontraktura oziroma omejena gibljivost ramenskega sklepa je ko je ohranjena abdukcija pod horizontalo.......30% telesne okvare.

Ohranjena abdukcija brez možnosti elevacije.

Abdukcija
 

3.3.2 Motnje komolčnega sklepa

Normalni gibi v komolcu:

• Fleksija……………….145° - 150°
• Supinacija…………….85° - 90°
• Pronacija………………85° - 90°

a) nepregibnost komolčnega sklepa v ugodnem položaju......30% telesne okvare.

b)Nepregibnost komolčnega sklepa v neugodnem položaju.....40% telesne okvare.

c)Konraktura komolčnega sklepa z obračanjem, ki je mogoče samo v neugodnem položaju........30% telesne okvare.

d)Majav komolčni sklep s potrebnim aparatom.......40% telesne okvare.

Komolčni sklep je v ugodnem položaju, če je komolec v kotu 90° do 120° podleht pa je v srednjem položaju pronacije in supinacije. Velja za nepregibnost in omejeno gibljivost.

Fleksija
 

Komolčni sklep je v neugodnem položaju, če je komolec v iztegnjenem položaju ali v kotu večjem od 120° ali manjšem od 90°, podleht pa v pronaciji ali supinaciji. Velja za nepregibnost in omejeno gibljivost.

Ekstenzija


Fleksija


Pronacija in supinacija
 

3.3.3 Nepregibnost podlekta

a) V pronaciji........30% telesne okvare.

b) V supinaciji........40% telesne okvare.

Podleht je nepregibna, če sta, supinacija in pronacija odvisni od položaja. Srednji položaj se šteje za ugoden in je manjši od 30%.

Supinacija in pronacija
 

3.3.4 Nepregibnost ročnega sklepa

Normalna gibljivost v zapestju:

• Dorzalna fleksija……………60° - 70°
• Volarna fleksija…………… 75° - 85°
• Radialna deviacija………… 20°
• Ulnarna deviacija………… 30° - 35°

a) V neugodnem položaju volarne fleksije........40% telesne okvare.

b) V neugodnem položaju dorzalne fleksije ali ulnarne ali radialne deviacije........30% telesne okvare.

c) V ugodnem položaju obeh sklepov........30% telesne okvare.

Ročni sklepi je v neugodnem položaju, če znaša dorzalna fleksija nad 30° ali volarna fleksija nad 20° ali diviacija radialna 20° ali ulnarna 30°.

Dorzalna fleksija


Volarna fleksija


Radialna deviacija


Ulnarna deviacija
 

Ročni sklep je v ugodnem položaju med 30° dorzalne fleksije in 20° volarne fleksije ter do 20° radialne in do 30° ulnarne diviacije. Položaj ročnega sklepa je stopnjevan od ničelnega položaja kot začetnega.

Ničelni položaj je, kadar je roka v podaljšku osi podlehta.

Dorzalna fleksija


Volarna fleksija


Radialna in ulnarna deviacija
 

3.4 POGLAVJE VI – Funkcijske motnje spodnjih okončin

3.4.1 Motnje v kolku

Normalni gibi v kolku:

• Fleksija…………………120°
• Abdukcija………………..45°
• Addukcija………………..30°
• Zunanja rotacija………….45°
• Notranja rotacija…………35°
• Retrofleksija…………… 25°

a) Nepregibnost kolčnega sklepa v ugodnem položaju.........40% telesne okvare.

Položaj kolka je ugoden, če je nepregibnost fiksirana v fleksiji od 170°(10°) do 160° (20°), v abdukciji ali addukciji do 10° in v nevtralnem rotacijskem položaju.

Fleksija v kolku


Abdukcija in addukcija v kolku
 

b) Nepregibnost kolčnega sklepa v neugodnem položaju……………50% do 70% telesne okvare.

Položaj kolčnega sklepa je neugoden če je nepregibnost fiksirana pod 160°(nad 20°) fleksije, nad 10° abdukcije ali addukcije v zunanji ali notranji rotaciji.

Večji odstotek v okviru navedenega na razponu se uporablja takrat, ko je kolčni sklep nepregiben v izrazitejšem kotu, ki bolj ovira funkcijo noge.

Fleksija v kolku


Abdukcija in addukcija v kolku
 

c) Omejena gibljivost kolčnega sklepa........30% do 50% telesne okvare.

Odstotek v okviru navedenega se vzame za hujše kontrakture (omejena gibljivost) raznih etelogij ter za stanja po artroplastiki.

• Če je gibljivost kolčnega sklepa v smeri abdukcije, addukcije in rotacija omejena za 1/3 normalne gibljivosti, znaša telesna okvara 30%.
• Če je gibljivost kolčnega sklepa zmanjšana pri vseh smereh za 1/2 normalne gibljivosti, znaša telesna okvara 40%.
• Če je gibljivost kolčnega sklepa zmanjšana v vseh smereh za več kot 1/ normalne gibljivosti znaša telesna okvara 50%.

Abdukcija in addukcija v kolku


Rotacija v kolku

Fleksija v kolku
 

3.4.2 Motnje kolenskega sklepa

Normalna gibljivost v kolenu:

• Fleksija......145° -160°
• Ekstenzija.......0°
• Hiperekstenzija......5°

a) Nepregibnost kolenskega sklepa v ugodnem položaju.......30% telesne okvare.

Položaj kolenskega sklepa je ugoden ko je nepregibnost fiksirana pod kotom od 175° ( 5°) do 150° (30°).

Fleksija kolena
 

b) Nepregibnost kolenskega sklepa v neugodnem položaju………40% do 60% telesne okvare.

• Za nepregibnost kolenskega sklepa v iztegnjenem položaju ali v kotu od 150° (30°) do 120° (60°) se vzame odstotek 40%.
• Za nepregibnost kolena v kotu od 120° (60°) do 90° (90°) se vzame 50%.
• Za nepregibnost kolena v kotu pod 90° ( nad 90°) pa se vzame 60%.

Fleksija kolena


Fleksija kolena

Fleksija kolena

c) Omejena gibljivost kolenskega sklepa z večjo stopnjo po anatomski ali funkcijski okvari (kontrakture raznih etiologij).......30% telesne okvare.

Gibljivost kolenskega sklepa je omejena, če je ekstenzija manjša od 150° (večja od 30°) fleksija pa je mogoča do 90°.

Fleksija kolena

3.4.3 Nepregibnost stopala

Normalni gibi v ATC:

Dorzalna fleksija.....20°

Plantarna fleksija.....50°

Everzija.....15°

Inverzija.....20°

a) V ugodnem položaju..........30% telesne okvare.

Šteje se, da je položaj nepregibnosti stopala ugoden, če je njegov položaj fiksiran v plantarni fleksiji pod 95° (nad 5°) do 100° (do 10°), v srednjem položaju inverzije in everzije.

 Plantarna fleksija stopala

LEGENDA:

LITERATURA:

• PREKINJENA ČRTA PREDSTAVLJA NORMALEN OBSEG GIBA
• POLNA ČRTA PREDSTAVLJA OBMOČJE TELESNE OKVARE
• Miroljub Jakovljevič, Sonja Hlebš. Meritve gibljivosti sklepov,obseg in dolžina udov. Univerza v Ljubljani druga dopolnjena izdaja Ljubljana,1999.
• Milena Drugovič. Metritve gibljivosti sklepov. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, 1987.
• Srakar F. Ortopedija. Mladinska knjiga. Ljubljana1979.
• Ruszkowski I. Ortopedija. 2. izd. Zagreb. Jugoslovenska medicinska naklada. Zagreb, 1979
• Browne. PSH. Basik facts in orthopaedica. Oxford. Blackwell, 1981.

4. STROKOVNA SREČANJA

4. 1. IZVEDENA SREČANJA PO LETIH

2021

Predavanje Sladkorna bolezen: od zdravljenja s prepovedmi do zdravljenja, ki omogoča osebne izbire - Dr. Jelka Zaletel, dr. med., diabetolog  je bilo izvedeno dne 14. 10. 2021,

Predavanje Kako vrednotiti izgubo vida pri degenerativnih in genetsko pogojenih okvarah mrežnice in vidnega živca,

Predavanje Ocena preostalega vida pri okvarah mrežnice z vidika pacienta - prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., oftalmolog  je bilo izvedeno 14. 10. 2021.

V letu 2024 leta smo organizirali štiri predavanja zaradi posodabljanja izvedenske prakse različnih področij.

Dne 25. 3. 2024 je potekalo strokovno srečanje v organizaciji Sektorja za izvedenstvo na temo: Okvarjena funkcija rame in delazmožnost. Predavatelj je bil doc. dr. Uroš Meglič, dr. med. spec. ortopedske kirurgije.  

Dne 27. 5. 2024 je potekalo strokovno srečanje v organizaciji Sektorja za izvedenstvo na temo: "Obraba kolka in delazmožnost". Predavatelj je bil doc. dr. Boštjan Kocjančič, dr. med. spec. ortopedske kirurgije. 

Dne 14. 10. 2024 je potekalo strokovno srečanje v organizaciji Sektorja za izvedenstvo na temo: "Obraba kolena in delazmožnost". Predavatelj je bil prof. dr. Drago Dolinar, dr. med. spec. ortopedske kirurgije. 

Dne 6. 12. 2024 je potekalo strokovno srečanje v organizaciji Sektorja za izvedenstvo na temo: "Vpliv okvar gležnja in stopala na delazmožnost". Predavatelj je bil prof. dr. Matej Drobnič, dr. med. spec. ortopedske kirurgije.