Izjeme pri štetju delovnih letih in primeri izračuna delovnih let

 Izjeme pri štetju delovnih let:

• izjemoma se delovna leta za zavarovanca z višjo strokovno izobrazbo štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti, za zavarovanca z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa od 29. leta starosti;

• če ste postali invalid I. kategorije invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobite pravico do invalidske pokojnine, če ste bili ob nastanku invalidnosti vključeni v obvezno zavarovanje ali ste dopolnili najmanj tri mesece zavarovalne dobe;

• če ste postali invalid I. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 21. letu, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobite pravico do invalidske pokojnine, če vaša dopolnjena pokojninska doba pokriva eno četrtino delovnih let. 

Primeri izračuna delovnih let:

Nastanek invalidnosti pri starosti 28 let: 28 – 20 = 8 let, kar pomeni delovna leta, četrtina, tj. dve leti, pa je minimalna pokojninska doba.

Nastanek invalidnosti pri starosti 32 let: 32 – 20 = 12 let, kar pomeni delovna leta, tretjina, tj. štiri leta, pa je minimalna pokojninska doba.

Nastanek invalidnosti pri starosti 58 let: 58 – 20 = 38 let, kar pomeni delovna leta, tretjina, tj. 12 let in osem mesecev, pa je minimalna pokojninska doba.

Nastanek invalidnosti pri zavarovancu z višjo strokovno izobrazbo pri starosti 56 let: 56 – 26 = 30 let, kar pomeni delovna leta, tretjina, tj. 10 let, pa je minimalna pokojninska doba.

Nastanek invalidnosti pri zavarovancu z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pri starosti 54 let: 54 – 29 = 25 let, kar pomeni delovna leta, tretjina, tj. 8 let in štiri mesece, pa je minimalna pokojninska doba.