Invalidska pokojnina

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja je obrazložen v poglavju: Kako se ugotavlja invalidnost?

Višina invalidske pokojnine je odvisna od vašega spola in starosti, vzroka nastanka invalidnosti, od dopolnjene pokojninske dobe in vaših plač oziroma osnov zavarovanja.

Invalidska pokojnina se vam prične izplačevati od prenehanja obveznega zavarovanja, če niste zavarovani, pa od dneva nastanka invalidnosti, če je bila zahteva za ugotovitev invalidnosti vložena v roku šestih mesecev po nastanku invalidnosti.

Prvo nakazilo pokojnine prejmete predvidoma v enem mesecu po prejemu odločbe.

Z dnem upokojitve vas vključimo tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS.

V nadaljevanju podajamo odgovore na vprašanja:

Kdaj in pod kakšnimi pogoji pridobim pravico do invalidske pokojnine?

Kaj vpliva na višino invalidske pokojnine?

Spremembe v stanju invalidnosti

Kdaj in pod kakšnimi pogoji pridobim pravico do invalidske pokojnine?

Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora biti ugotovljena ustrezna kategorija invalidnosti, poleg tega pa morate izpolnjevati še nekatere druge pogoje:

• če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pridobite pravico do invalidske pokojnine, ne glede na to koliko pokojninske dobe ste dopolnili,
• če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pridobite pravico do invalidske pokojnine, če imate ob njenem nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. To dobo imenujemo delovna leta in zajema časovno obdobje od zavarovančevega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. 

Izjeme pri štetju delovnih let, ki jih določa zakon ter primeri izračuna delovnih let...

Kaj vpliva na višino invalidske pokojnine?

Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma odvisen od več dejavnikov, in sicer:

• od višine pokojninske osnove,
• vzroka za nastanek invalidnosti,
• dopolnjene pokojninske dobe in starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti,
• spola zavarovanca.

Kako se določi višina invalidske pokojnine?

Kako se določi pokojninska osnova?

Invalidska pokojnina se odmeri od osnove, izračunane na enak način kot za odmero starostne pokojnine.

Izjema od takšnega izračuna velja za zavarovanca, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine (krajšo od 24 let). Tem zavarovancem se pokojninska osnova izračuna na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v posameznem letu zavarovanja tudi za manj kot šest mesecev, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove pa ni mogoče določiti na siceršnji način.

Kako se odmeri invalidska pokojnina?

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od:

• vzroka za nastanek invalidnosti,
• dopolnjene pokojninske dobe,
• prištete dobe, če je zavarovanec do nje upravičen, ter
• spola zavarovanca.

Lestvica odstotkov za odmero je enaka kot pri starostni pokojnini.

Odmera invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen

Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine v tem primeru ni odvisna le od dolžine dejansko dopolnjene pokojninske dobe, temveč tudi od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti, kar vpliva na izračun t. i. prištete dobe.

Prišteta doba je navidezna pokojninska doba, ki se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi zavarovanca, ki še ni dopolnil 65 let starosti, in tako zviša odstotek za odmero invalidske pokojnine. Dolžina prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, znaša prišteta doba:

• dve tretjini obdobja od datuma nastanka invalidnosti in do datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti in
• polovico obdobja med datumom, ko bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, ko bi dopolnil 60 let starosti.

Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, znaša prišteta doba polovico obdobja med datumom, ko bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti in datumom nastanka invalidnosti.

Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa le v letih in mesecih.

Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.

Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, ni več upravičen do prištete dobe.

Primer izračuna prištete dobe  

Določitev najvišjega odmernega odstotka:

Odstotek odmere invalidske pokojnine, odmerjene z upoštevanjem prištete dobe, ne sme presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru:

• če dopolnjena pokojninska doba (brez upoštevanja prištete dobe) presega 40 let, ali
• pri zavarovankah, kadar je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe za moškega.

Odmerni odstotek se lahko poveča  tudi za odstotke, določene v 10. odstavku 37. člena zakona (skrb za otroke).

Primeri odmere

Odmera invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen

Določitev najvišjega odmernega odstotka:

Invalidska pokojnina, ki je posledica invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se, ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske dobe, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem za moškega za 40 let pokojninske dobe, razen v primeru:

• če dopolnjena pokojninska doba (brez upoštevanja prištete dobe) presega 40 let, ali
• pri zavarovankah, kadar je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo  višji od odmernega odstotka, ki je določen za moškega za 40 let pokojninske dobe.

Tudi v primeru odmere invalidske pokojnine zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni se lahko odmerni odstotek pod določenimi pogoji poveča za odstotke, določene v 10. odstavku 37. člena zakona (skrb za otroke).

Odmera invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen in poškodba zunaj dela ali bolezen (kombiniran vzrok nastanka invalidnosti)

Invalidska pokojnina pri kombiniranih vzrokih nastanka invalidnosti se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek posameznega vzroka na skupno invalidnost. 

Višina tako odmerjene pokojnine ne sme presegati zneska pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove v odstotku, ki je določen za moške za 40 let pokojninske dobe

Tudi v primeru takšne odmere invalidske pokojnine se lahko odmerni odstotek pod določenimi pogoji poveča za odstotke, določene v 10. odstavku 37. člena zakona (skrb za otroke).

V pokojninsko dobo za odmero invalidske pokojnine pa se šteje tudi prišteta doba zaradi osebnih okoliščin.

Posebnosti pri odmeri invalidske pokojnine (najnižji odstotek odmere, odmera od najvišje ali najnižje pokojninske osnove, izplačilo zagotovljene pokojnine)

Spremembe v stanju invalidnosti

Če ste bili uživalec invalidske pokojnine in se vam je zdravstveno stanje izboljšalo, se za izpolnitev pogoja dopolnjene zavarovalne oziroma pokojninske dobe v primeru nove invalidnosti v delovna leta ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.

V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja se vam invalidska pokojnina še naprej izplačuje, in sicer pod pogojem, da se v roku 30 dni po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavite pri Zavodu RS za zaposlovanje.