Slika družine

Avstralija

Splošno o Sporazumu o socialni varnosti med vlado Republike Slovenije in vlado Avstralije
Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?
Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?
Seštevanje slovenske zavarovalne dobe in aktivne dobe prebivanja v Avstraliji
Odmera pokojnine po sporazumu
Izplačevanje pokojninskih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo
Informacije

Splošno o Sporazumu o socialni varnosti med vlado Republike Slovenije in vlado Avstralije

Sporazum o socialni varnosti med vlado Republike Slovenije in vlado Avstralije (v nadaljevanju besedila: sporazum) je začel veljati 1. januarja 2004. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 36/2003 - MP 9/2003. Ta sporazum ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Velja za vse osebe, za katere velja ali je veljala slovenska zakonodaja in imajo ali so imele stalno prebivališče v Avstraliji.

Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?

Sporazum ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato na podlagi tega sporazuma lahko uveljavite le pravice, ki so predvidene z zakonodajo posamezne države pogodbenice.

 

V Sloveniji se na podlagi sporazuma lahko uveljavi pravica do:

 

- starostne pokojnine,

- predčasne pokojnine,

- invalidske pokojnine,

- vdovske pokojnine,

- družinske pokojnine,

- pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

 

V Avstraliji se na podlagi sporazuma lahko uveljavi pravica do:

- starostne pokojnine in

- invalidske pokojnine za težke invalide.

 

Vsaka država pogodbenica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje interne zakonodaje. Za pridobitev posamezne pravice morajo biti torej izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo države, ki pravico prizna.

 

Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji in v Avstraliji različni, ni nujno, da hkrati pridobite pravico do pokojnine v obeh državah.

 

Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pravice do pokojnine hkrati v obeh državah, lahko uveljavite pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v državi, v kateri pogoje izpolnjujete. Ko pa izpolnite pogoje tudi po predpisih druge države, lahko na podlagi novega zahtevka uveljavite pravico tudi v drugi državi.

 

Državi pogodbenici imata različne kriterije za razvrstitev v kategorije oseb, ki so nesposobne ali delno nesposobne za delo. Tako je možno, da  v eni državi  pridobite pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa ne oziroma jo pridobite kasneje, če se vam zdravstveno stanje poslabša.

Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?

Načeloma se vloži zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici, v kateri prebivate v času vložitve zahtevka.

 

Če prebivate v Sloveniji, lahko vložite zahtevek na katerikoli območni enoti zavoda. Na zahtevku navedete, da ste dopolnili aktivno dobo prebivanja v Avstraliji. V tem primeru bo zavod poslal predlagatelju v izpolnitev ustrezne obrazce za pridobitev avstralske pokojnine. Izpolnjene obrazce predlagatelj vrne zavodu, ki bo nato uvedel postopek za pridobitev avstralske pokojnine.

 

Imate tudi možnost, da predhodno tudi pisno ali po telefonu (naslov ali telefonska številka je navedena spodaj) sporočite avstralskemu nosilcu, da vlagate zahtevek za avstralsko pokojnino. V tem primeru bo avstralski nosilec datum prejema takega sporočila upošteval kot datum vložitve zahtevka, čeprav bo zahtevek za avstralsko pokojnino na dogovorjenih obrazcih s celotno dokumentacijo v Avstralijo posredovan naknadno.

Seštevanje slovenske zavarovalne dobe in aktivne dobe prebivanja v Avstraliji

Sporazum omogoča osebam, ki so dopolnile zavarovalno dobo v Sloveniji in so prebivale v Avstraliji med dopolnjenim 16. letom starosti in starostjo, potrebno za upokojitev, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji in v Avstraliji.

 

Slovenska zavarovalna doba se sešteva z aktivno dobo prebivanja v Avstraliji le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat.

 

Če s seštevanjem slovenske zavarovalne dobe in aktivne dobe prebivanja v Avstraliji niso izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do slovenske pokojnine, bo zavod upošteval slovenskim državljanom tudi zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, ki so jih dopolnili v tretji državi, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o socialni varnosti.

 

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in pri odmeri sorazmernega dela pokojnine se upoštevajo vse zavarovalne dobe in aktivne dobe prebivanja, ki se priznajo po zakonodajah obeh držav pogodbenic, ne glede na to, ali so dopolnjene pred ali po 1. januarju 2004, torej datumu, ko je sporazum začel veljati.

 

Kot doba druge države pogodbenice se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec te druge države pogodbenice.

 

Če skupna zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, znaša manj kot eno leto in če na podlagi samo te zavarovalne dobe ni pravice do dajatve po slovenski zakonodaji, se pravica do slovenske pokojnine po sporazumu ne prizna.

 

Prav tako se ne prizna pravica do avstralske pokojnine, če znaša aktivna doba prebivanja v Avstraliji (to je doba med 16. letom starosti in starostjo, ki je potrebna za upokojitev) manj kot dvanajst mesecev.

Odmera pokojnine po sporazumu

Za ugotavljanje izpolnitve pogojev za priznanje pravice in odmero pokojnine oziroma druge dajatve uporablja vsaka država svojo zakonodajo.

 

Če izpolnjujete pogoje za pokojninsko dajatev izključno po zakonodaji ene pogodbenice (brez seštevanja zavarovalnih dob), se prizna in odmeri pokojninska dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v tej pogodbenici. Če pa nimate pravice do dajatve, ker nimate dovolj dobe po zakonodaji ene pogodbenice, se upravičenost osebe do dajatve ugotovi s seštevanjem slovenske zavarovalne dobe in aktivne dobe prebivanja v Avstraliji. Zavod bo v teh primerih pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do slovenske pokojnine upošteval poleg slovenske zavarovalne dobe tudi aktivno dobo prebivanja v Avstraliji in odmeril sorazmerni del slovenske pokojnine. Sorazmerni del pokojnine se izračuna tako, da se pokojnino, ki bi vam pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji, pomnoži s skupnim številom mesecev slovenske zavarovalne dobe in nato deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah pogodbenicah.

 

Če je bila pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev in odmeri pokojnine upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretji državi, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, se sorazmerni del pokojnine izračuna v razmerju med slovensko zavarovalno dobo in celotno dobo, dopolnjeno v vseh državah pogodbenicah.

 

Pri izračunu osnove za sorazmerni del slovenske pokojnine bodo upošteva izključno plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki v skladu s slovensko zakonodajo.

 

Če vam je bila slovenska pokojnina odmerjena v sorazmernem delu, se v sorazmernem delu odmeri tudi dodatek za pomoč in postrežbo, če ste do te dajatve upravičeni.

 

Višina avstralske pokojnine za osebe, ki ne prebivajo v Avstraliji, je odvisna od obdobij prebivanja v Avstraliji med 16. letom starosti in starostjo, potrebno za starostno upokojitev. Pri ugotavljanju višine avstralske pokojnine se upošteva tudi premoženje predlagatelja ali drug dohodek ter morebitna slovenska pokojnina.

Izplačevanje pokojninskih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo

Pokojnine, priznane v eni državi pogodbenici, se izplačujejo v drugo državo pogodbenico, če ima upravičenec do pokojnine tam stalno prebivališče.

 

Avstralskim in slovenskim državljanom, ki stalno prebivajo v tretji državi, se slovenske in avstralske dajatve, ki so jih pridobili po zakonodaji držav pogodbenic ali po tem sporazumu, izplačujejo v tretjo državo.

 

Dajatve, ki jih posamezna pogodbenica plačuje zunaj svojega ozemlja, se izplačujejo v valuti Združenih držav Amerike ali drugi mednarodno zamenljivi valuti.

 

Za določene dajatve, priznane v posamezni pogodbenici, velja omejitev izplačevanja v drugo pogodbenico oziroma v tretje države.

 

Zunaj Slovenije se ne izplačujejo dodatek za pomoč in postrežbo ter nadomestila v zvezi z invalidnostjo.

 

Na avstralski strani pa se zunaj Avstralije ne izplačuje pomoč pri plačilu najemnine, farmacevtski dodatek ter drugi dodatki, ki se v skladu z avstralsko zakonodajo ne plačujejo neomejeno zunaj Avstralije.

 

Za nemoteno izplačevanje pokojnine mora uživalec pokojnine nosilcu, ki pokojnino izplačuje, dostavljati potrebne podatke in dokumentacijo. Uživalcem pokojnin svetujemo, da dosledno upoštevajo navodila nosilcev, ki pokojnino izplačujejo.

Informacije

 Podrobnejše informacije za presojo posameznih primerov dobite pri pristojnih nosilcih zavarovanja, in sicer:

 

- za uveljavitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na:

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

 Kolodvorska ulica 15

 1518 Ljubljana

 Telefon: 01 47 45 100

 elektronska pošta: informacije@zpiz.si

 

- za uveljavitev pravic iz avstralskega pokojninskega sistema na:

 Centrelink International Services

 GPO Box 273

 Hobart, Tasmania 7001, AUSTRALIA

 Telefon: +61 3 6222 3455

 Faks: +61 3 6222 2799

 elektronska pošta: international.services@centrelink.gov.au

 

Copyright 2019 ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana
Splošni pogoji | Izjava o dostopnosti| Varstvo osebnih podatkov
Izdelava: MMstudio