Evropska unija

Splošno o predpisih EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti
Osebno področje veljavnosti Uredbe št. 883/2004
Države, za katere veljajo predpisi EU o socialni varnosti
Katere pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko uveljavijo na podlagi Uredbe št. 883/2004?
Kje se vloži zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz držav članic?
Upoštevanje zavarovalne dobe, dopolnjene v državah članicah
Odmera pokojnine
Izplačevanje pokojnin in drugih dajatev v druge države članice
Spremembe, ki jih mora uživalec pokojnine ali druge dajatve sporočiti izplačevalcu pokojnine

Splošno o predpisih EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti

Če ste bili zaposleni ali ste prebivali tudi v drugih državah članicah Evropske unije oziroma državah EGP ali Švici lahko uveljavite vaše pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ter izvedbene Uredbe (ES) št. 987/2009.

Republika Slovenija kot članica EU samostojno ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravice iz tega sistema lahko pod enakimi pogoji kot slovenski državljani uveljavljajo tudi državljani drugih držav članic ter državljani tretjih držav, za katere velja Uredba št. 883/2004. Prav tako lahko slovenski državljani v drugih državah članicah uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod enakimi pogoji, kot državljani te države članice.

Osebno področje veljavnosti Uredbe št. 883/2004

Glede osebne veljavnosti se Uredba št. 883/2004 nanaša na:
• državljane ene od držav članic
• osebe brez državljanstva ali begunce, s stalnim prebivališčem v eni izmed držav članic
• družinske člane, ki imajo pravice po zavarovanih osebah
• državljane tretjih držav kot tudi na njihove družinske člane, ki zakonito prebivajo na območju države članice in njihov položaj ni omejen izključno na eno samo državo članico.

Države, za katere veljajo predpisi EU o socialni varnosti

Uredba št. 883/2004 velja za države članice Evropske unije: Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko (vključno z Alandskimi otoki), Francijo (vključno s prekomorskimi departmaji Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinique, Réunion, St. Pierre et Miquelon), Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko (vključno z avtonomnima regijama Azori in Madeira), Španijo (vključno s Kanarskimi otoki, Ceuto in Melillo), Švedsko, Ciper, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško in Slovenijo. Uredbi veljata tudi za nekatere države, ki niso članice EU: Islandijo, Norveško, Liechtenstein ter Švico. Za Združeno kraljestvo sta se uredbi uporabljali do 31. 12. 2020. Od 1. 1. 2021 dalje se uporabljata le za prehodne primere, za naprej pa je področje socialne varnosti urejeno v Sporazumu o trgovini in sodelovanju.

Katere pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko uveljavijo na podlagi Uredbe št. 883/2004?

V Republiki Sloveniji se na podlagi Uredbe št. 883/2004 lahko uveljavi pravica do starostne, predčasne,  invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Vsaka država članica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine v posameznih državah različni, ni nujno, da istočasno pridobite pravico do pokojnine v vseh državah, v katerih ste bili zavarovani.

Če je bil zahtevek v posamezni državi zavrnjen, ker pogoji za pokojnino še niso bili izpolnjeni, lahko ob izpolnitvi pogojev vložite nov zahtevek in uveljavite pravico do pokojnine. Uredba št. 883/2004 omogoča tudi, da odložite uveljavitev pravice do starostne pokojnine v posamezni državi članici in uveljavljate pravico le v izbrani državi.

Države članice imajo različne kriterije za razvrstitev v kategorije oseb, ki so nesposobne ali delno nesposobne za delo. Zato je možno, da v eni državi članici pridobite pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa ne oziroma jo pridobite kasneje, če se vam zdravstveno stanje poslabša.

Kje se vloži zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz držav članic?

Zahtevek za pokojnino se vloži pri pristojnem nosilcu v državi članici stalnega prebivališča ali pri pristojnem nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se je za vas nazadnje uporabljala.

Če je zahtevek za pokojnino vložen v eni državi članici, pristojni nosilec v tej državi posreduje zahtevek tudi v ostale države, v katerih ste bili zaposleni oziroma zavarovani. Navedeno ne velja, če zahtevate odložitev priznanja pravice do starostne pokojnine v posamezni državi članici.

Osebe, ki prebivajo v Sloveniji, lahko vložijo zahtevek na katerikoli območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in na sedežu zavoda v Ljubljani.

V zahtevku je potrebno opozoriti na zavarovalno dobo dopolnjeno v državi članici ter priložiti dokazila. Če dokazil nimate, je potrebno navesti popolne podatke o zaposlitvi s časovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve. Če želite odložiti uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz druge države članice na kasnejši datum, morate to v zahtevku izrecno navesti.

Na podlagi zahtevka bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije začel postopek za priznanje pravice oziroma posredoval ustrezne zahtevke tudi v druge države članice.

Upoštevanje zavarovalne dobe, dopolnjene v državah članicah

Uredba št. 883/2004 omogoča osebam, ki so bile zaposlene oziroma zavarovane v več državah članicah, da s seštevanjem zavarovalnih dob izpolnijo predpisane pogoje za pridobitev pravice do pokojnine.

Zavarovalne dobe, dopolnjene v državah članicah, se seštevajo le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat.

Kot zavarovalna doba, dopolnjena v posamezni državi članici, se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec posamezne države članice.

Odmera pokojnine

Če so pogoji  za pridobitev pravice do pokojnine ali druge dajatve izpolnjeni samo s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v državah članicah, se  odmeri pokojnina v sorazmernem delu.

Sorazmerni del pokojnine se odmeri tako, da se najprej izračuna teoretični znesek pokojnine,  ki bi pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v državi članici, ki odmerja pokojnino. Ta znesek se nato pomnoži s številom mesecev zavarovanja, dopolnjenih v državi, ki odmerja pokojnino ter deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v vseh državah članicah. Pri izračunu sorazmernega dela pokojnine pristojni nosilec upošteva izključno plače ali zavarovalne osnove po zakonodaji države, ki odmerja pokojnino.

Če so izpolnjeni tudi pogoji za priznanje pravice do samostojne pokojnine (pokojnina brez upoštevanja zavarovalne dobe v drugih državah članicah), se opravita dva izračuna. Izračuna se samostojna pokojnina, prav tako pa se izračuna tudi sorazmerni del pokojnine. Po primerjavi zneskov samostojne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine se izplačuje tisti znesek, ki je višji.

Če istočasno ne izpolnjujete pogojev v vseh državah članicah, v katerih ste dopolnili zavarovalno dobo, se pri izračunu sorazmernega dela pokojnine ne upošteva zavarovalna doba, dopolnjena v državah, v katerih pogoji za pridobitev pravice do pokojnine še niso izpolnjeni, razen, če upoštevanje teh dob omogoča višjo odmero pokojnine.

Če ste v državi članici dopolnili manj kot eno leto zavarovalne dobe, v tej državi praviloma ne morete uveljaviti pravice do pokojnine. V takem primeru prevzamejo to zavarovalno dobo v breme pristojni nosilci zavarovanja v drugih državah članicah, kjer ste dopolnili več kot eno leto zavarovalne dobe. V nekaterih državah se pravico do pokojnine lahko pod določenimi pogoji pridobi tudi na podlagi dobe, krajše od enega leta. Te dobe druge države članice zato ne prevzamejo v svoje breme.

Izplačevanje pokojnin in drugih dajatev v druge države članice

Pokojnine, priznane v posamezni državi članici, se lahko izplačujejo v drugo državo članico, v kateri upravičenec prebiva.

Spremembe, ki jih mora uživalec pokojnine ali druge dajatve sporočiti izplačevalcu pokojnine

Zakonska določila zavezujejo uživalce pokojnine in predlagatelje zahtevkov, da čim prej sporočijo vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na pravico do pokojnine ali druge dajatve oziroma na višino dajatve.

S pravočasnim javljanjem sprememb se lahko izognete preplačilu in posledično vračanju neupravičeno izplačanih dajatev.

Uživalci pokojnin in drugih dajatev oziroma vlagatelji zahtevkov lahko vse spremembe sporočijo kateri koli enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Svetujemo, da se sporočijo predvsem naslednje spremembe:

• ponovni začetek zaposlitve ali samozaposlitve;
• uživalec družinske pokojnine po dopolnjenem 15 letu starosti – prenehanje šolanja, začetek zaposlitve;
• priznanje pravice do pokojnine, novo odmero pokojnine ali odvzem pokojnine s strani nosilca druge države;
• sprememba stalnega prebivališča;
• druge spremembe, ki bi lahko vplivale na pravico do pokojnine in druge dajatve ali na njeno višino.