Slika družine

Severna Makedonija

Splošno o sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Severno Makedonijo
Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?
Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?
Seštevanje slovenske in makedonske zavarovalne dobe
Odmera pokojnine po sporazumu
Ponovna odmera pokojnin
Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo
Informacije

Splošno o sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Severno Makedonijo

Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (v nadaljevanju besedila: sporazum) je začel veljati 1. aprila 2001. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 35/2000 - MP 10/2000 in št. 1/2019. Poleg področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja sporazum ureja tudi področje zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, otroških dodatkov in nadomestila plače za čas porodniškega dopusta. Velja za vse osebe, ki so ali so bile zavarovane po slovenski in makedonski zakonodaji, ter za osebe, ki uveljavljajo svoje pravice do dajatev po teh osebah (družinski člani umrlih zavarovancev).

Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?

Sporazum ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato na podlagi tega sporazuma lahko uveljavite le pravice, ki so predvidene z zakonodajo posamezne države pogodbenice.

 

V Sloveniji lahko uveljavite pravico do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. V Severni Makedoniji pa na podlagi sporazuma lahko uveljavite pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine.

 

Vsaka država pogodbenica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje interne zakonodaje. Za pridobitev posamezne pravice morajo biti torej izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo države pogodbenice, ki pravico prizna.

 

Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji in v Severni Makedoniji različni, ni nujno, da boste hkrati pridobili pravico do pokojnine ali druge pravice v obeh državah.

 

Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pravice do pokojnine hkrati v obeh državah, lahko uveljavite pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v državi, v kateri pogoje izpolnjujete. Ko izpolnite pogoje tudi po predpisih druge države, lahko s ponovnim zahtevkom uveljavite pravico tudi v drugi državi.

 

Državi pogodbenici imata različne kriterije za razvrstitev v kategorije oseb, ki so nesposobne ali delno nesposobne za delo. Zato je možno, da v eni državi članici pridobite pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa ne oziroma jo pridobite kasneje, če se vam zdravstveno stanje poslabša.

Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?

Načeloma se vloži zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici, v kateri ste zaposleni ali v času vložitve zahtevka pokojninsko in invalidsko zavarovani na kakšni drugi podlagi.

 

Če v času vložitve zahtevka niste več zaposleni ali pokojninsko in invalidsko zavarovani na kakšni drugi podlagi, vložite zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici, v kateri prebivate v času vložitve zahtevka.

 

Če imate dopolnjeno zavarovalno dobo v Sloveniji in v Severni Makedoniji, se vloži en sam zahtevek, ki velja tako za pridobitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi za pridobitev ustreznih pravic iz makedonskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

 

Če prebivate v Sloveniji, lahko vložite zahtevek na katerikoli območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

 

V zahtevku je treba opozoriti na zavarovalno dobo, dopolnjeno v Severni Makedoniji, ter priložiti dokaze o zavarovanju v Severni Makedoniji. Če dokazil nimate, je treba navesti popolne podatke o zaposlitvi s časovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve.

 

Zavod na podlagi takega zahtevka odloči o pravici do pokojnine in o morebitnih drugih pravicah iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uvede postopek za pridobitev ustrezne pokojnine iz Severne Makedonije.

Seštevanje slovenske in makedonske zavarovalne dobe

Če ste bili zaposleni v Sloveniji in Severni Makedoniji oziroma ste dopolnili zavarovalno dobo v obeh državah, vam sporazum omogoča, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah, izpolnite predpisane pogoje za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic.

 

Zavarovalna doba ene pogodbenice se sešteva z zavarovalno dobo druge pogodbenice le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat.

 

Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju. Izjemoma pa se zavarovalna doba, ki je bila v drugi državi dopolnjena do 31. marca 1992, upošteva v trajanju, kot je bila priznana po takrat veljavnih pravnih predpisih (npr. udeležba v NOV v dvojnem trajanju in zavarovalna doba, ki se šteje s povečanim trajanjem).

 

Če s seštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah pogodbenicah, ne izpolnjujete pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in ste slovenski ali makedonski državljan, se za priznanje pravice upoštevajo zavarovalne dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi imata Slovenija in Severna Makedonija sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju. Če je s tretjo državo sklenila sporazum o socialni varnosti samo ena država pogodbenica, nosilec te države pogodbenice upošteva za svoje državljane tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi.

 

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in pri odmeri sorazmernega dela pokojnine se upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah obeh držav pogodbenic, ne glede na to, ali so dopolnjene pred ali po 1. aprilu 2001, torej datumu, ko je sporazum začel veljati.

 

Kot zavarovalna doba druge države pogodbenice se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec te druge države pogodbenice.

 

Sporazum posebej ureja primere, ko je skupna zavarovalna doba, dopolnjena v eni pogodbenici, krajša od dvanajstih mesecev. Da v takšnih primerih ne bi prišlo do odmere povsem neznatnih pokojnin, sporazum določa, da nosilec v državi, v kateri so bila dopolnjena tako kratka zavarovalna obdobja, ne prizna pravice do dajatve. To zavarovalno dobo mora prevzeti v svoje breme nosilec druge države pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil daljšo zavarovalno dobo. Prevzeta doba se šteje tako za izpolnitev pogojev kakor tudi za odmero dajatve v državi, ki je takšno obdobje prevzela v svoje breme.

Odmera pokojnine po sporazumu

Samostojna pokojnina

Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice in odmero pokojnine oziroma druge dajatve uporablja vsaka država svojo zakonodajo. Če izpolnjujete pogoje za priznanje pravice do pokojnine le na podlagi slovenske zavarovalne dobe, se prizna in odmeri slovenska pokojnina izključno na podlagi te zavarovalne dobe (samostojna pokojnina).

 

Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pokojnine izključno na podlagi slovenske zavarovalne dobe, slovenski nosilec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice upošteva tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v Severni Makedoniji. Če so tako pogoji za priznanje pravice do pokojnine izpolnjeni, se odmeri sorazmerni del pokojnine.

 

Enako ravna tudi nosilec zavarovanja v Severni Makedoniji pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do pokojnine na podlagi svoje zakonodaje.

 

Sorazmerni del pokojnine

Sorazmerni del pokojnine se izračuna tako, da se pokojnino, ki bi vam pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji, pomnoži s skupnim številom mesecev zavarovanja, ki padejo v breme slovenskega nosilca zavarovanja, ter nato deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah pogodbenicah.

 

Pri izračunu sorazmernega dela slovenske pokojnine se upoštevajo izključno plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki v skladu s slovensko zakonodajo.

 

Če je bila pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev in pri odmeri pokojnine upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretji državi, se sorazmerni del pokojnine izračuna v razmerju med meseci slovenske in meseci celotne zavarovalne dobe, dopolnjene v vseh državah pogodbenicah.

 

Če vam je bila slovenska pokojnina odmerjena v sorazmernem delu, se vam v sorazmernem delu odmeri tudi dodatek za pomoč in postrežbo, če ste do te dajatve upravičeni.

Ponovna odmera pokojnin

Sporazum določa, da se nekatere pokojnine , ki sta jih državi  pogodbenici priznali v obdobju od 1. aprila 1992 do 31. marca 2001, ponovno odmerijo po določbah sporazuma.

Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo

Pokojnine, priznane v eni državi pogodbenici, se izplačujejo v drugo državo pogodbenico, če imate tam stalno prebivališče.

 

Pokojnina, priznana v eni državi pogodbenici, se državljanu druge države pogodbenice, ki biva v tretji državi, izplačuje v to tretjo državo pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot lastnim državljanom, ki bivajo v tej tretji državi.

 

Za razliko od pokojnin se dodatek za pomoč in postrežbo ter nadomestila v zvezi z invalidnostjo ne izplačujejo v drugo državo pogodbenico.

 

Za nemoteno izplačevanje pokojnine, mora uživalec pokojnine nosilcu, ki pokojnino izplačuje, najmanj enkrat letno dostaviti potrdilo, iz katerega izhaja, da še živi. Uživalcem pokojnin svetujemo, da glede pošiljanja navedenih potrdil dosledno upoštevajo navodila nosilcev, ki pokojnino izplačujejo.

Informacije

Podrobnejše informacije za presojo posameznih primerov dobite pri pristojnih nosilcih zavarovanja, in sicer:

 

  • za uveljavitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na naslovu:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

Kolodvorska ulica 15

1000 Ljubljana

E-pošta: informacije@zpiz.si

Telefon: 01 47 45 100;

 

  • za uveljavitev pravic iz makedonskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na naslovu:

Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvanje na Severna Makedonija

"23 Oktomvri" br.11

1000 Skopje

E-pošta: info@piom.com.mk

Telefon: +389 2 3250 150.

 

 

Copyright 2019 ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana
Splošni pogoji | Izjava o dostopnosti| Varstvo osebnih podatkov
Izdelava: MMstudio