Quebec

Splošno o sporazumu o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Quebeca
Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?
Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?
Seštevanje slovenske in quebeške zavarovalne dobe
Odmera pokojnine po sporazumu
Sorazmerni del pokojnine
Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo
Informacije

Splošno o sporazumu o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Quebeca

Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Quebeca (v nadaljevanju besedila: sporazum) je začel veljati 1. maja 2001. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 80/2000 – MP 21/2000. Sporazum ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in področje veljavne zakonodaje. Velja za vse osebe, za katere velja ali je veljala zakonodaja Quebeca ali slovenska zakonodaja ter za njihove družinske člane in preživele družinske člane, ki uveljavljajo svoje pravice do dajatev po teh osebah.

Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?

Sporazum ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato se na podlagi tega sporazuma lahko uveljavijo le pravice, ki so predvidene z zakonodajo posamezne pogodbenice.

V Sloveniji se na podlagi sporazuma lahko uveljavi pravica do:

- starostne pokojnine,

- predčasne pokojnine,

- invalidske pokojnine,

- vdovske pokojnine,

- družinske pokojnine ter

- dodatka za pomoč in postrežbo.

V Quebecu pa se na podlagi sporazuma lahko uveljavi pravica do:

- starostne pokojnine,

- invalidske pokojnine za invalidnega zavarovanca,

- pokojnine za otroka invalidnega zavarovanca,

- pokojnine za preživelega zakonca,

- pokojnine za otroka umrlega zavarovanca in

- posmrtnine.

Vsaka pogodbenica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Za pridobitev posamezne pravice morajo biti torej izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo države pogodbenice, ki pravico prizna.

Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji in v Quebecu različni, ni nujno, da bo predlagatelj hkrati pridobil pravico do pokojnine ali druge pravice v obeh pogodbenicah.

Če predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine hkrati v obeh pogodbenicah, lahko uveljavi pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v državi, v kateri pogoje izpolnjuje. Ko izpolni pogoje tudi po predpisih druge pogodbenice, s ponovnim zahtevkom pravico uveljavi  tudi v drugi pogodbenici.

Pogodbenici imata različne kriterije za razvrstitev v kategorije oseb, ki so nesposobne ali delno nesposobne za delo. Zato je možno, da zavarovanec v eni državi članici pridobi pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa ne oziroma jo pridobi kasneje, če se mu zdravstveno stanje poslabša.

Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?

Načeloma se vloži zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pogodbenici, v kateri ste zaposleni ali pokojninsko in invalidsko zavarovani v času vložitve zahtevka na kakšni drugi podlagi.

Če v času vložitve zahtevka niste več zaposleni ali pokojninsko in invalidsko zavarovani na kakšni drugi podlagi, vložite zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pogodbenici, v kateri prebivate v času vložitve zahtevka.

Če prebivate v Sloveniji, lahko vložite zahtevek na katerikoli območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Če boste na zahtevku navedli, naj se zahtevek upošteva tudi kot zahtevek za ustrezno dajatev Quebeca ali če boste navedli, da ste dopolnili zavarovalno dobo v skladu s quebeško zakonodajo, vam bo zavod poslal v izpolnitev ustrezen obrazec za quebeško dajatev. Izpolnjen obrazec boste vrnili našemu zavodu, ki bo uvedel postopek za pridobitev ustrezne pokojninske dajatve iz Quebeca.

Seštevanje slovenske in quebeške zavarovalne dobe

Sporazum omogoča osebam, ki so dopolnile zavarovalno dobo v Sloveniji in Quebecu, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji ter v Quebecu.

Zavarovalna doba ene pogodbenice se sešteva z zavarovalno dobo druge pogodbenice le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat.

Če s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh pogodbenicah, niso izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do pokojnine, omogoča sporazum pridobitev pravice do dajatev z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi imata obe pogodbenici sklenjene sporazume o socialni varnosti. Če gre za pridobitev slovenske pokojnine, je ta ugodnost določena le za slovenske in québeške državljane, če gre za pridobitev dajatev iz sistema Quebeca, pa ta ugodnost velja za vse osebe, za katere velja sporazum.

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in odmeri sorazmernega dela pokojnine se upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah obeh pogodbenic, ne glede na to, ali so dopolnjene pred ali po 1. maju 2001, torej datumu, ko je sporazum začel veljati.

Kot zavarovalna doba druge pogodbenice se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec te druge države pogodbenice.

Sporazum posebej ureja primere, v katerih skupna zavarovalna doba, dopolnjena v eni pogodbenici, znaša manj kot eno leto in na podlagi samo te zavarovalne dobe ne obstaja pravica do dajatve po zakonodaji te pogodbenice. V teh primerih nosilec pogodbenice, v kateri je bila dopolnjena tako kratka zavarovalna doba, ni dolžan priznati pravice do dajatve.

Odmera pokojnine po sporazumu

Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice in odmero pokojnine oziroma druge dajatve uporablja vsaka pogodbenica svojo zakonodajo. Zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine v eni od pogodbenic na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v tej pogodbenici, ta pogodbenica prizna in odmeri t.i. samostojno pokojnino. Samostojna pokojnina se odmeri samo na podlagi dobe, ki jo je zavarovanec dopolnil v pogodbenici, ki prizna pravico do pokojnine.

Če pa oseba ni upravičena do dajatve, ker nima dovolj zavarovalne dobe po zakonodaji ene pogodbenice, se upravičenost osebe do dajatve ugotovi s seštevanjem zavarovalnih dob v obeh pogodbenicah. V tem primeru se dajatev odmeri v sorazmernem delu. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do slovenske pokojnine se poleg slovenske upošteva tudi quebeško zavarovalno dobo, in sicer:

- pri ugotavljanju upravičenosti do sorazmernega dela slovenske starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine se najprej seštejeta zavarovalna doba, dopolnjena v skladu z zakonodajo Slovenije, in quebeška zavarovalna doba. Pri tem se kot 12 mesecev zavarovalne dobe šteje vsako koledarsko leto, ki ga kot zavarovalno dobo potrdi pristojni nosilec Quebeca;

- če pogoji s seštevanjem slovenske zavarovalne dobe in québeške zavarovalne dobe niso izpolnjeni, se pri ugotavljanju upravičenosti do sorazmernega dela starostne pokojnine prišteje še doba stalnega prebivanja v smislu zakona o varstvu za primer starosti, ki se uporablja v Quebecu. Pri tem se šteje kot mesec zavarovalne dobe vsak mesec stalnega prebivanja v smislu zakona o varstvu za primer starosti, ki se uporablja na ozemlju Quebeca, pod pogojem, da se ta doba ne prekriva z zavarovalno dobo po zakonodaji Quebeca. Doba stalnega prebivanja v smislu zakona o varstvu za primer starosti, ki jo bo sporočil quebeški nosilec zavarovanja, se torej upošteva le pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine, ne pa tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do slovenske invalidske, vdovske in družinske pokojnine;

- pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do dajatev iz quebeškega sistema se seštejejo vse zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji Quebeca, in zavarovalna doba, dopolnjena v skladu s slovensko zakonodajo. Pri tem bo quebeški nosilec priznal eno leto plačanih prispevkov, če bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije potrdil zavarovalno dobo najmanj treh mesecev v določenem koledarskem letu, pod pogojem, da je to leto vključeno v prispevno dobo po zakonodaji Quebeca.

Sorazmerni del pokojnine

Seštevanje zavarovalnih dob omogoča odmero sorazmernega dela pokojnin in drugih dajatev. Sorazmerni del pokojnine se izračuna tako, da se pokojnino, ki bi vam pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji, pomnoži s skupnim številom mesecev slovenske dobe ter nato deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh pogodbenicah.

Če je bila pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev in pri odmeri pokojnine upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretji državi, s katero imata obe državi pogodbenici sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, se sorazmerni del pokojnine izračuna v razmerju med slovensko zavarovalno dobo in celotno zavarovalno dobo, dopolnjeno v vseh državah.

Pri izračunu sorazmernega dela slovenske pokojnine se upoštevajo izključno plače oziroma osnove, od katerih so bili obračunani prispevki v skladu s slovensko zakonodajo.

Če vam je slovenska pokojnina odmerjena v sorazmernem delu, se v sorazmernem delu odmeri tudi dodatek za pomoč in postrežbo, če ste do te dajatve upravičeni.

Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v državo pogodbenico ali v tretjo državo

Pokojnine, priznane v eni državi pogodbenici, se izplačujejo v drugo državo pogodbenico, če imate tam stalno prebivališče. Slovenske pokojnine se izplačujejo v tretjo državo, če ste slovenski ali kanadski državljan in stalno prebivate v tej tretji državi.

Kanadske dajatve se izplačujejo v tretjo državo vsem osebam, za katere velja sporazum in ki stalno prebivajo v tej tretji državi, pod enakimi pogoji kot kanadskim državljanom, ki stalno prebivajo v tej tretji državi.

Za določene dajatve, priznane v posamezni pogodbenici, velja omejitev izplačevanja v drugo pogodbenico oziroma v tretje države.

Tako se dodatek za pomoč in postrežbo ter nadomestila v zvezi z invalidnostjo, ki se priznajo po slovenski zakonodaji, ne izplačujejo zunaj Slovenije.

Za nemoteno izplačevanje pokojnine mora uživalec pokojnine nosilcu zavarovanja, ki pokojnino izplačuje, dostavljati potrebne podatke in dokumentacijo. Uživalcem pokojnin svetujemo, da dosledno upoštevajo navodila nosilcev, ki pokojnino izplačujejo.

Informacije

Podrobnejše informacije za presojo posameznih primerov dobite pri pristojnih nosilcih zavarovanja, in sicer:

• za uveljavitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in izdajo potrdila o zakonodaji, ki se uporabi, na naslovu:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Kolodvorska ulica 15

1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 474 51 00

E-pošta: informacije@zpiz.si,

• za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Québeca na naslovu:

Service des prestations 3

Bureau des ententes de sécurité sociale

Régie des rentes du Québec

1055, boulevard René - Lévesque Est, 9 étage

Montréal (Québec)

Canada H2L 4S5

Telefon: +1 514 866 - 7332

Telefax: +1 514 873 - 1811.