Srbija

Splošno o sporazumu med Republiko Slovenijo in  Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju
Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?
Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sporazuma?
Seštevanje slovenske in srbske zavarovalne dobe
Odmera pokojnine po sporazumu
Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v pogodbenico ali v tretjo državo
Ponovna odmera pokojnin
Informacije

Splošno o sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju

Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju besedila: sporazum) je začel veljati 1. novembra 2010. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 30/2010 – MP št. 5/2010. Poleg področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ureja tudi področje zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta. Velja za vse osebe, ki so ali so bile zavarovane po slovenski in srbski zakonodaji ter za osebe, ki uveljavljajo svoje pravice do dajatev po teh osebah (družinski člani umrlih zavarovancev).

Katere pravice je mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma in kdaj?

Sporazum ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato na podlagi tega sporazuma lahko uveljavljate le pravice, ki so predvidene z zakonodajo posamezne pogodbenice.

V Sloveniji lahko uveljavljate pravico do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. V Srbiji pa na podlagi sporazuma lahko uveljavljate pravico do starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine.

Vsaka pogodbenica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje interne zakonodaje. Za pridobitev posamezne pravice morate torej izpolnjevati pogoje, določene z zakonodajo pogodbenice, ki pravico prizna.

Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji in v Srbiji različni, ni nujno, da boste hkrati pridobili pravico do pokojnine v obeh pogodbenicah.

Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pravice do pokojnine hkrati v obeh pogodbenicah, lahko uveljavite pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v pogodbenici, v kateri pogoje izpolnjujete. Ko boste izpolnili pogoje tudi po predpisih druge pogodbenice, boste s ponovnim zahtevkom uveljavili pravico tudi v drugi pogodbenici.

Državi pogodbenici imata različne kriterije za razvrstitev v kategorije oseb, ki so nesposobne ali delno nesposobne za delo. Tako je možno, da boste v eni državi pridobili pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa ne oziroma jo boste pridobili kasneje, če se vam bo zdravstveno stanje poslabšalo.

Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja  na podlagi sporazuma?

Zahtevek vložite pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pogodbenici, v kateri imate stalno ali začasno prebivališče.

Če imate dopolnjeno zavarovalno dobo v Sloveniji in v Srbiji, vložite en sam zahtevek, saj ta zahtevek velja tako za pridobitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi za pridobitev ustreznih pravic iz srbskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Če prebivate v Sloveniji, lahko vložite zahtevek na katerikoli območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani.

V zahtevku je treba opozoriti na zavarovalno dobo dopolnjeno v Srbiji, ter priložiti dokaze o zavarovanju v Srbiji. Če dokazov nimate, je treba navesti popolne podatke o zaposlitvi s časovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi takega zahtevka odločil o pravici do pokojnine in o morebitnih drugih pravicah iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uvedel postopek za pridobitev ustrezne pokojnine iz Srbije.

Seštevanje slovenske in srbske zavarovalne dobe

Če ste bili zaposleni v Sloveniji in v Srbiji oziroma ste dopolnili zavarovalno dobo v obeh pogodbenicah, vam sporazum omogoča, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh pogodbenicah, izpolnite predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji ter v Srbiji.

Zavarovalna doba ene pogodbenice se sešteva z zavarovalno dobo druge pogodbenice le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat.

Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju. Izjemoma pa se zavarovalna doba, ki je bila v drugi pogodbenici dopolnjena do 8. oktobra 1991, upošteva v trajanju, kot je bila priznana po takrat veljavnih pravnih predpisih.

Če s seštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh pogodbenicah, ne izpolnjujete pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in ste slovenski ali srbski državljan, se vam lahko upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi imata Slovenija in Srbija sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju. Če ima s tretjo državo sklenjen sporazum samo ena pogodbenica, nosilec te pogodbenice upošteva za svoje državljane tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tej tretji državi.

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in pri odmeri sorazmernega dela pokojnine se upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah obeh pogodbenic, ne glede na to ali so dopolnjene pred ali po uveljavitvi sporazuma.

Kot zavarovalna doba druge pogodbenice se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec te druge pogodbenice.

Sporazum posebej ureja primere, ko je skupna zavarovalna doba, dopolnjena v eni pogodbenici, krajša od dvanajstih mesecev. Da v takšnih primerih ne bi prišlo do odmere povsem neznatnih pokojnin, sporazum določa, da nosilec v pogodbenici, v kateri so bila dopolnjena tako kratka zavarovalna obdobja, ne prizna pravice do dajatev. To zavarovalno dobo mora prevzeti v svoje breme nosilec druge pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil daljšo zavarovalno dobo. Prevzeta doba se šteje tako za izpolnitev pogojev kakor tudi za odmero dajatve v pogodbenici, ki je takšno obdobje prevzela v svoje breme.

Odmera pokojnine po sporazumu

Samostojna pokojnina

Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice in pri odmeri pokojnine uporablja vsaka pogodbenica svojo zakonodajo. Če izpolnjujete pogoje za priznanje pravice do pokojnine le na podlagi slovenske zavarovalne dobe, se vam prizna in odmeri slovenska pokojnina le ob upoštevanju slovenske zavarovalne dobe (samostojna pokojnina).

Če ne izpolnjujete pogojev za priznanje pokojnine samo na podlagi slovenske zavarovalne dobe, se za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice upošteva tudi srbska zavarovalna doba in se vam  odmeri sorazmerni del pokojnine.

Enako ravna tudi srbski nosilec zavarovanja  pri ugotavljanju  pogojev za priznanje pravice do pokojnine na podlagi svoje  zakonodaje.

Sorazmerni del pokojnine

Sorazmerni del pokojnine se izračuna tako, da se pokojnina, ki bi vam pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji, pomnoži s skupnim številom mesecev slovenske zavarovalne dobe  ter nato deli s  številom mesecev skupne zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh pogodbenicah.

Pri izračunu sorazmernega dela slovenske pokojnine se upoštevajo izključno plače, ki so bile izplačane v skladu s slovensko zakonodajo oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki v skladu s slovensko zakonodajo.

Če je bila pri ugotavljanju pogojev in odmeri pokojnine upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretji državi, s katero imata obe pogodbenici sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, se sorazmerni del pokojnine izračuna v razmerju med slovensko zavarovalno dobo in celotno zavarovalno dobo, dopolnjeno v vseh državah pogodbenicah.

Če vam je bila slovenska pokojnina odmerjena v sorazmernem delu, se v sorazmernem delu odmeri tudi dodatek za pomoč in postrežbo, če ste do te dajatve upravičeni.

Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v pogodbenico ali v tretjo državo

Pokojnine, priznane v eni pogodbenici, se izplačujejo v drugo pogodbenico, če ima upravičenec do pokojnine tam stalno prebivališče. Pokojnina, priznana v eni pogodbenici, se državljanu druge pogodbenice, ki biva v tretji državi, izplačuje v to tretjo državo pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot lastnim državljanom, ki bivajo v tej tretji državi.

Za razliko od pokojnin se dodatek za pomoč in postrežbo in nadomestilo, ki ga oseba prejema v zvezi z invalidnostjo, ne izplačujejo v Srbijo. V Slovenijo pa se ne izplačujejo razlika med določenim zneskom pokojnine in najnižjim zneskom pokojnine, denarno nadomestilo za telesno okvaro, denarno nadomestilo za pomoč in postrežbo druge osebe in pogrebni stroški.

Ponovna odmera pokojnin

Sporazum določa, da se nekatere pokojnine, ki sta jih državi pogodbenici priznali v obdobju od 8. oktobra 1991 do 31. oktobra 2010, ponovno odmerijo po določbah sporazuma.

Informacije

Podrobnejše informacije za presojo posameznih primerov dobite pri pristojnih nosilcih zavarovanja, in sicer:

• za uveljavitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na naslovu:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Kolodvorska ulica 15

1000 Ljubljana

Telefon:  01 47 45 100;

• za uveljavitev pravic iz srbskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na naslovu:

Republički fond za penzijsko i invalidsko osiguranje

Dr Aleksandra Kostiča 9

11000 Beograd

Telefon: +381 11 2061000