Če kot uživalec invalidske pokojnine, ne glede na to, ali je pri vas podana splošna ali poklicna invalidnost in ne glede na to, katera kategorija invalidnosti je podana (I., II. ali III.), vstopite v obvezno zavarovanje, izgubite pravico do invalidske pokojnine in na podlagi te iste invalidnosti ne boste mogli več pridobiti pravice do invalidske pokojnine. To pomeni, da v kolikor boste začeli v Republiki Sloveniji ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca kot:
splošna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela na trgu dela, zato tudi ne more opravljati dela v okviru drugega pravnega razmerja, začasnega ali občasnega dela, osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
poklicna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati svojega poklica niti nima več preostale delovne zmožnosti oziroma izpolnjuje druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (41. člen ZPIZ-2). Tak uživalec invalidske pokojnine lahko opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, začasno ali občasno delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji, če tako delo ni povezano z ugotovljeno invalidnostjo.
Zavod lahko uživalca invalidske pokojnine skladno z zakonom kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se znova ugotovi stanje invalidnosti.
Primer:
Zaposlen sem 40 ur iz naslova delovnega razmerja in delam krajši delovni čas od polnega 4 ure dnevno na podlagi priznane pravice ter sem uživalec pravice do nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Ali lahko odprem s. p. (popoldanski s. p.)?
Trenutno veljavna zakonodaja izrecno ne prepoveduje, da delovni invalid, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in ima priznano pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ter je v obvezno zavarovanje vključen za polni delovni čas 40 ur na teden, ne bi smel imeti odprtega s. p (popoldanskega s. p.). Zavarovanec se torej sam odloči, ali bo poleg dela v okviru rednega delovnega razmerja opravljal tudi delo v okviru s. p (popoldanskega s. p.).
Zavarovanje na podlagi s. p. (popoldanskega s. p.) se uvršča med posebne primere zavarovanja, zato se mora oseba, ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2 (torej ni zavarovana kot s. p.), obvezno zavarovati za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Seveda pa na tem mestu velja opozorilo, da je namen pravice do dela s krajšim delovnim časom o polnega 4 ure dnevno, da se invalidnost ne poslabša, zato je po določbah Zakona o delovnih razmerjih delovnim invalidom s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega prepovedano naložiti opravljanje dela preko polnega delovnega časa, prav tako jim je prepovedano neenakomerno razporediti ali prerazporediti delovni čas. To pomeni, da vsako dodatno opravljanje dela, več kot štiri ure dnevno, lahko poslabša zdravstveno stanje in s tem tudi invalidnost, za kar pa je odgovorna oseba sama, če se odloči za odprtje s. p. (popoldanskega s. p.).