Starostna pokojnina

Kdaj v pokoj?

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine morate izpolniti naslednje pogoje:

 

  • predpisano starost,
  • pokojninsko dobo, zavarovalno dobo ali pokojninsko dobo brez dokupa v določenem trajanju in
  • prenehanje obveznega zavarovanja.

Pogoji (splošno)

  • 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa,
  • 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.

 

Lahko se upokojite tudi pri nižji starosti in uveljavite znižanje starostne meje.

 

Starostna pokojnina z dodano dobo

Če ste bili vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma ste vključeni v poklicno zavarovanje (osebe, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, kot so rudarji, policisti, vojaki ..., in osebe, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati – operni pevci, baletni plesalci …), se vam lahko četrtina tega obdobja upošteva v pokojninsko dobo kot dodana doba.

 

Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic se taka doba šteje kot pokojninska doba brez dokupa, vendar ne more vplivati na višino odstotka za odmero starostne pokojnine.

V nadaljevanju odgovarjamo na vprašanja:

Kaj je pokojninska doba?

Zakaj odložiti upokojitev?

Kaj vpliva na višino pokojnine?

Ali mi pripada zagotovljena pokojnina?

Kdo se lahko starostno upokoji po zakonu, veljavnem do 31. decembra 2012 (ZPIZ-1)?

Kako pridobim informativni izračun?

Kaj moram storiti pred zaključkom dela?

Kaj je pokojninska doba?

Pokojninska doba zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe, ki se upoštevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine.

 

Zavarovalna doba zajema obdobje obvezne ali prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki (dokup pokojninske dobe, z odločbo priznano obdobje časa skrbi za otroka v prvem letu starosti).

 

Posebna doba zajema obdobje, ki se ne glede na plačilo prispevkov šteje v pokojninsko dobo, na podlagi katerega pa brez izpolnjenega minimalnega pogoja 15 let zavarovalne dobe ni mogoče uveljaviti pravice do starostne pokojnine.

 

V pokojninsko dobo brez dokupa se štejejo obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini. V to dobo pa se ne šteje na primer obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, zavarovalna doba za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, dokup pokojninske dobe ...

 

Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in njeno odmero se upošteva tudi prišteta doba.

 

Dokup dobe: zavarovanci ali upokojenci lahko za izpolnitev pogojev za upokojitev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupite do pet let zavarovalne dobe. Dokup pokojninske dobe se vam upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do:

 

V obeh primerih pa se ta doba upošteva tudi pri določitvi odstotka za odmero pokojnine.

 

Več o osnovi za plačilo prispevka za dokup dobe

Zakaj odložiti upokojitev?

Z odložitvijo uveljavitve starostne pokojnine pridobite dva bonusa in sicer ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa in izplačilo dela pokojnine.

Če ste dopolnili najmanj 60 let starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa in odložite uveljavitev starostne pokojnine, se vam vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa:

 

  • dopolnjene v obveznem zavarovanju po 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019, to je po uveljavitvi ZPIZ-2 do uveljavitve ZPIZ-2G, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, ovrednoti tako, da so vsaki trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vredni en odstotek ( 4% za eno leto oziroma 12 % za tri leta);
  • dopolnjene v obveznem zavarovanju po 1. 1. 2020, to je po uveljavitvi novele ZPIZ-2G, vendar največ do treh let zavarovanja, ovrednoti tako, da je vsakih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih  en in pol odstotek (3 % za eno leto oziroma 9 % za tri leta).

 

Če imate po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa do 31. 12. 2019 kot tudi po 1. 1. 2020, bo prišlo do kombinacije ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa do največ treh let zavarovanja.

 

1. primer

Zavarovanec  1. 2. 2019 dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in uživa 20 odstotkov pokojnine, starostno pokojnino uveljavi npr. 1. 5 2020.

Starostna pokojnina se mu za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmeri v višini 58,5 odstotka, upravičen pa je tudi do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa.

Pokojninska doba, dopolnjena do 31. 12. 2019, se vrednoti tako, da so vsaki trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vredni en odstotek (vrednoti se 9 mesecev v višini 3 odstotkov).

Preostala 2 meseca pokojninske dobe se za ugodnejše vrednotenje preneseta v leto 2020 in skupaj z dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa po 1. 1. 2020 znaša 6 mesecev, ki se ovrednoti tako, da je vsakih  šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih 1,5 odstotka (vrednoti se 6 mesecev v višini 1,5 odstotka). 

Skupni odstotek odmere starostne pokojnine z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa znaša 63 odstotkov pokojninske osnove.

 

2. primer

Zavarovanka z znižanjem starosti zaradi zaposlitve pred 18. letom izpolni pogoje za starostno pokojnino 1. 4. 2017 in do konca leta 2019 dopolni že 42 let in 9 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, pokojnino uveljavi 1. 9. 2020.

Starostna pokojnina se ji za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmeri v višini 63,5 odstotka, upravičena pa je tudi do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa.

Pokojninska doba, dopolnjena do 31. 12. 2019, se vrednoti tako, da so vsaki trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vredni en odstotek (vrednotijo se 2 leti in 9 mesecev v višini 11 odstotkov). Dopolnjena pokojninska doba brez dokupa po 1. 1. 2020 znaša 9 mesecev, ki pa se ne ovrednoti z ugodnejšim vrednotenjem, da je vsakih 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih 1,5 odstotka, ker je ugodnejše vrednotenje možno največ za tri zaporedna leta zavarovanja (zavarovanka do 31. 3. 2020 ni dopolnila 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa).

Skupni odstotek odmere starostne pokojnine z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa znaša 75,18 odstotka pokojninske osnove (63.5 odstotka + 11 odstotkov + 0,68 odstotka za 6 mesecev pokojninske dobe).

Poleg ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe imate v primeru, če ostanete obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas, možnost, da se na vašo zahtevo izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan njene uveljavitve.

 

Kdo se lahko starostno upokojim po zakonu, veljavnem do 31. decembra 2012 (ZPIZ-1)?

Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-1 do 31. decembra 2012

 

Če ste izpolnili pogoje za starostno pokojnino po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, jo še vedno lahko uveljavite po teh predpisih. Vse do dneva uveljavitve starostne pokojnine (tudi po 1. januarju 2013) se vam upošteva dopolnjena pokojninska doba in plače ali zavarovalne osnove. Prav tako se upošteva morebitna dodana doba, dopolnjena do 31. decembra 2012 (študij, služenje vojaškega roka, čas prijave pri zavodu za zaposlovanje), pokojninska osnova se vam  izračuna na podlagi 18-letnega povprečja osnov, zmanjšanja in povečanja starostne pokojnine pa se določijo po ZPIZ-1.

 

Več o pogojih po ZPIZ-1

 

Če izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino tudi po ZPIZ-2, lahko uveljavite starostno pokojnino po tem zakonu, če je to za vas ugodneje.

 

Zavod vam bo na podlagi izračuna starostne pokojnine po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 po uradni dolžnosti priznal tisto starostno pokojnino, ki bo za vas najugodnejša, razen če boste v zahtevi za starostno pokojnino izrecno drugače navedli.

Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-1 po 1. januarju 2013

Če ste na dan 31. decembra 2012:

  • bili uživalec denarnega nadomestila za čas brezposelnosti,
  • bili vključeni v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba na podlagi plačila prispevkov,
  • imeli status invalida II. ali III. kategorije,

imate zagotovljeno pravico do starostne pokojnine še po ZPIZ-1, če izpolnjujete še druge pogoje po 394. členu ZPIZ-2.

 

Vse do dneva uveljavitve starostne pokojnine (tudi po 1. januarju 2013) se vam upoštevajo dopolnjena pokojninska doba in plače ali zavarovalne osnove. Prav tako se upošteva morebitna dodana doba, dopolnjena do 31. decembra 2012 (študij, služenje vojaškega roka, čas prijave pri zavodu RS za zaposlovanje), pokojninska osnova se vam izračuna na podlagi 18-letnega povprečja osnov, zmanjšanja in povečanja starostne pokojnine pa se določijo po ZPIZ-1.

Kaj vpliva na višino pokojnine?

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe, ki je podlaga za določitev odmernega odstotka.

Kako se določi pokojninska osnova?

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli najugodnejših zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za izračun se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Zavod mora izračunati vsa razpoložljiva mesečna povprečja osnov iz zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje in zavarovancu po uradni dolžnosti odmeriti pokojnino od najugodnejšega povprečja, ki predstavlja pokojninsko osnovo. Pri izračunu pokojninske osnove zavod upošteva predhodno sporočene podatke o plačah ali zavarovalnih osnovah po predpisih o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

 

Pogoj za upoštevanje plače ali osnove iz posameznega koledarskega leta zavarovanja pa je, da ste v njem dopolnili najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

 

Osnove iz koledarskega leta, v katerem uveljavljate pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upoštevajo.

 

Osnove iz prejšnjih let zavarovanja, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, zavod zaradi zagotovitve njihove medsebojne primerljivosti preračuna z valorizacijskimi količniki.

 

Več o določitvi pokojninske osnove

Kako se določi odmerni odstotek?

Na višino starostne pokojnine poleg višine pokojninske osnove vpliva tudi odmerni odstotek, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe.

 

Za odmero starostne pokojnine je določen minimalni odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe, medtem ko zgornje meje v obliki najvišjega možnega odstotka ni.

Odmerni odstotki se v prehodnem obdobju do leta 2025 razlikujejo glede na spol, ženske imajo za enako pokojninsko dobo višji odmerni odstotek kot moški. Za 15 let zavarovalne dobe se za moškega odmerni odstotek od pokojninske osnove vsako leto postopoma zvišuje po 0,5 odstotkov  od 27 odstotkov na 29, 5 odstotkov, za žensko pa že znaša 29, 5 odstotkov.

 

K minimalnim odstotkom za odmero je treba za vsako leto daljše pokojninske dobe za žensko prišteti 1,36 odstotka, če pa pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se vrednoti z 0,68 odstotka.

 

K minimalnim odstotkom za odmero je treba za vsako leto daljše pokojninske dobe za moškega prišteti:

 

LETO ODSTOTEK
2020 1,26
2021 1,28
2022 1,30
2023 1,32
2024 1,34
2025 1,36

 

Če pa pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se vrednoti s polovico navedenega odstotka za posamezno koledarsko leto.

Novost, ki velja za pokojnine uveljavljene po 1.1.2020, je odmerni odstotek za otroke, največ za tri, to je 4,08 odstotka. Za enega otroka znaša odmerni odstotek 1,36 odstotka.

Na višino starostne pokojnine vpliva tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene po 1. januarju 2013, po izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti (60 let oziroma manj zaradi znižanja starosti  in 40 let dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa).

 

 

Več o določitvi odmernega odstotka

Ali mi pripada zagotovljena pokojnina?

Če se boste v letu 2020 starostno upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti, torej pri 60 letih starosti (ali manj zaradi znižanja starostne meje) in s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, boste upravičeni najmanj do izplačila zagotovljene pokojnine.

 

Zagotovljena pokojnina, ki je ob uvedbi 1. oktobra 2017 znašala 500 evrov, se spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin. Po uskladitvi pokojnin za 1,5 odstotka s 1. decembrom 2019 tako zagotovljena pokojnina znaša 538,53 evra.

 

Znesek zagotovljene pokojnine se ne upošteva pri določanju osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine.

 

Informativni izračun

Pri zavodu lahko pridobite informacijo o predvidenem datumu izpolnitve pogojev za starostno (ali predčasno) upokojitev in višino pokojnine. Za pridobitev informativnega izračuna morate podati vlogo:

  • preko storitve eVloge ZA VSE, brez kvalificiranega digitalnega potrdila
  • elektronsko prek sistema Moj eZPIZ, s kvalificiranim digitalnim potrdilom,
  • osebno na najbližji območni enoti zavoda ali
  • po pošti (PDF obrazec). 

 

V letu, v katerem boste dopolnili starost 58 let, vam bo zavod po uradni dolžnosti posredoval informacijo o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine, pri čemer pa ne bodo upoštevane vaše osebne okoliščine, ki vplivajo na pridobitev pravice in višino pokojnine (znižanja starosti, dodatni odmerni odstotek za otroke, dopolnjena doba v tujini).

 

Merila za posredovanje informacije o pričakovani višini starostne oziroma predčasne pokojnine so določena v Pravilniku o posredovanju informacije o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine.

 

Pogoje za starostno pokojnino lahko izračunate ali preverite s storitvijo Informativni izračun datuma upokojitve.

Kaj moram storiti pred zaključkom dela?     

Če ste zaposleni, vas mora delodajalec zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja (delodajalec vas bo odjavil iz zavarovanja z obrazcem M-2).

Če ste samozaposleni, morate:

  • opraviti izbris iz Poslovnega registra Slovenije in
  • se odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja z obrazcem M-2, ki ga s kvalificiranim digitalnim potrdilom (brezplačno ga pridobite na upravni enoti) lahko oddate tudi preko portala e-VEM.

 

Vložite zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pri zavodu:

  • preko storitve eVloge ZA VSE, brez kvalificiranega digitalnega potrdila,
  • elektronsko prek sistema Moj eZPIZ, s kvalificiranim digitalnim potrdilom,
  • osebno na najbližji območni enoti zavoda ali po pošti (obrazec);

 

Priporočene priloge:

  • delovna knjižica in morebitna druga dokazila (npr. odločba o priznanju pokojninske dobe v tujini),
  • dokazilo o prenehanju obveznega zavarovanja (npr. akt o prenehanju delovnega razmerja, samozaposleni potrdilo o izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije, zavarovanci, prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, obrazec M-2 ipd.),
  • sporazum staršev o uveljavljanju znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi otrok (če vlagate zahtevo za starostno upokojitev po prej veljavnem zakonu – ZPIZ-1),
  • potrdilo o regresu za letni dopust v letu uveljavljanja pravice do starostne pokojnine (prejem celotnega ali sorazmernega dela regresa za letni dopust) in
  • morebitno dokazilo o zaposlitvi v tujini.

 

Predlagamo, da zaradi pravočasne izdaje odločbe in ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja zahtevo vložite približno dva meseca pred zaključkom dela.

 

Na podlagi vložene zahteve za priznanje pravice do starostne (ali predčasne) pokojnine se pri zavodu začne postopek za izdajo odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine.

 

Z dnem upokojitve vas vključimo tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Za kakršnekoli dodatne informacije in pojasnila v zvezi z upokojitvijo se lahko obrnete na strokovne delavce zavoda:

Copyright 2019 ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana
Splošni pogoji
Izdelava: MMstudio