Družbeniki, ki so poslovodne osebe

Opis zavarovancev

Vrste zavarovanja

Prijava v zavarovanje (M-1, M-2, M-3) – zavezanci, obrazci, roki

Plačevanje prispevkov (vrste in stopnje, zavezanci, osnove, obrazci in roki)

Posledice neobračunanih in neplačanih prispevkov

Prijava podatkov za pokojninsko osnovo

Opis zavarovancev

Kot družbeniki se obvezno zavarujejo:

• osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji (d. o. o., d. n. o., k. d.),

• delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji,

• ustanovitelji zavodov ter

• ustanovitelji zadrug

in so v teh družbah hkrati poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.

Zgoraj navedene osebe se praviloma zavarujejo za polni zavarovalni čas.

Zavarovanje družbenika – poslovodne osebe s krajšim zavarovalnim časom od polnega je po zakonu izjemoma dovoljeno, če:

• je hkrati zavarovan na podlagi delovnega razmerja s krajšim delovnim časom,

• je uveljavil pravice do krajšega delovnega časa po predpisih o starševskem varstvu,

• je uveljavil pravico do delne pokojnine ali

• se je po upokojitvi vpisal v Poslovni register Slovenije kot družbenik – poslovodna oseba in uživa sorazmerni del pokojnine.

Družbenik, ki je poslovodna oseba v tej družbi, lahko za opravljanje poslovodne funkcije sklene tudi delovno razmerje. V tem primeru je prednostno zavarovan na podlagi delovnega razmerja in zanj veljajo pravila, ki so opisana v zavihku Delavec v delovnem razmerju.

Če so kot družbeniki in poslovodne osebe v Republiki Sloveniji registrirani tujci – državljani tretjih držav, ki za delo potrebujejo enotno ali drugo predpisano dovoljenje, se obvezno zavarujejo z dnem, ko pridobijo veljavno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Z dnem vpisa statusa družbenika in poslovodne osebe v register pa se obvezno zavarujejo tisti tujci, ki so ustrezno in veljavno dovoljenje imeli že pred vpisom v register. Podrobna navodila za zavarovanje tujcev so na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vrste zavarovanja

Družbeniki, ki so poslovodne osebe in so vstopili v zavarovanje po 21. januarju 2018, so z eno prijavo hkrati vključeni v štiri obvezna socialna zavarovanja:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

• zdravstveno zavarovanje,

• zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,

• zavarovanje za starševsko varstvo.

Vsi družbeniki, ki so se pred 21. januarjem 2018 vključili v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o urejanju trga dela, ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za to zavarovanje (dokler so kot družbeniki in poslovodne osebe vpisani v Poslovni register Slovenije).

Prijava v zavarovanje (M-1, M-2, M-3) – zavezanci, obrazci, roki

Zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje so zavarovanci sami.

Način vlaganja prijav: zavezanci za vlaganje prijav vlagajo prijave, odjave in spremembe prijav zavarovanja za vsa obvezna socialna zavarovanja v elektronski obliki prek državnega portala za podjetja in podjetnike SPOT (e-VEM).

Do sistema e-VEM, za katerega skrbi Ministrstvo za javno upravo, zavezanci dostopajo s kvalificiranimi digitalnimi potrdili (certifikati) prek državnega portala SPOT  ali pa vlagajo obrazce prijav, odjav in sprememb zavarovanja v papirnati obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Postopek vlaganja prijave: prijave prek sistema e-VEM prejme in potrdi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki potrjene prijave vrne zavezancu v sistemu e-VEM, od tam pa jih nato prejme Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavod RS za zaposlovanje, Finančna uprava RS Republike Slovenije in drugi uporabniki ter nosilci oziroma izvajalci socialnega zavarovanja te podatke prejmejo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Prijave, odjave in spremembe zavarovanja za družbenika – poslovodno osebo lahko v njenem imenu vlagajo tudi pooblaščene osebe, ki jih družbenik pooblasti v sistemu dodeljevanja pooblastil  ali na vstopni točki VEM.

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-1

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-2

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-3

Roki za vložitev prijave v zavarovanje

Družbenik, ki je poslovodna oseba, je dolžan sam vložiti prijavo v zavarovanje v roku osmih dni od izpolnitve pogojev za zavarovanje. Odjavo iz zavarovanja mora vložiti v roku osmih dni od prenehanja izpolnjevanja pogojev za zavarovanje. V enakem roku je dolžan vložiti tudi prijave sprememb podatkov med zavarovanjem.

Plačevanje prispevkov

Vrste in stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

• prispevek zavarovanca (po stopnji 15,5 odstotka od osnove),

• prispevek delodajalca (po stopnji 8,85 odstotka od osnove).

Poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je treba obračunati in plačati tudi druge prispevke za obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, za tiste družbenike, ki ohranijo zavarovanje za primer brezposelnosti, pa tudi te prispevke). Prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo treba obračunati in plačati od 1. 7. 2025.

Zavezanec za plačevanje prispevkov:

• zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca je sam zavarovanec,

• zavezanec za plačilo prispevka delodajalca je sam zavarovanec, razen v primerih prejemanja nadomestil, ko je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestil.

Osnova za obračun in plačilo prispevkov

Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova. Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom o dohodnini. V dobičku niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunane na mesec. Za dobiček se štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.

Najnižja osnova po koncu prehodnega obdobja znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, če dobiček družbenika, ki je poslovodna oseba, ne preseže 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. V prehodnem obdobju pa so veljale naslednje najnižje osnove za plačilo prispevkov:

• v letu 2013: najnižja pokojninska osnova (v skladu z določbo 429. člena ZPIZ-1),

• v letu 2014: minimalna plača,

• v letu 2015: 65 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,

• v letu 2016: 70 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,

• v letu 2017: 75 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,

• v letu 2018: 80 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,

• v letu 2019: 85 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,

• v letu 2020: 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najvišja osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (350 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec).

Zakon izjemoma dovoljuje znižanje zavarovalne osnove, če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu. Takrat lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se je ne določi na novo.

Družbenik lahko uveljavlja znižanje zavarovalne osnove v obračunu prispevkov za socialno varnost.

Po določbi 11. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove  lahko znižanje zavarovalne osnove zavarovanec uveljavlja enkrat za posamezno obdobje določanja zavarovalne osnove.

Če zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto za več kot 20 odstotkov preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, se v naslednjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov. Tako povišane osnove zavarovanec ne more znižati vse dokler se zavarovalna osnova ne določi na novo.

Obrazci za obračun in plačilo prispevkov so določeni v Pravilniku o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost na podlagi predpisov o davčnem postopku.

Od januarja 2017 dalje davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vroči zavezancu elektronsko preko portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v obračuni, ki ga je pripravil davčni organ, niso pravilni in/ali popolni, ali če jih davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora zavezanec sam predložiti obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Obračunane prispevke je treba plačati najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Pojasnila v zvezi s prispevki družbenikov – poslovodnih oseb so objavljena na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije v zavihku Podrobnejši opisi.

Posledice neobračunanih in neplačanih prispevkov

V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upoštevajo le obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki plačani. Če so prispevki plačani le delno, se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba upošteva le sorazmerni del obdobja zavarovanja.

Prijava podatkov za pokojninsko osnovo

Za družbenike, ki so poslovodne osebe, Finančna uprava Republike Slovenije na obrazcih M-4 posreduje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obdobjih zavarovanja ter podatke o tem, za katera obdobja zavarovanja prispevki niso plačani.