Neresnične navedbe v članku "Tudi ZPIZ se da premagati"

26.02.2016

V članku »Tudi ZPIZ se da premagati«, avtorja Cirila Brajerja, objavljenega 24. 2. 2016 v tiskani izdaji časopisa Nedeljski dnevnik, smo zasledili več neresničnih navedb, s katerimi so bile prizadete pravice oziroma interes Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Avtor je javnosti predstavil domnevno nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča RS s strani zavoda, javno žalil uslužbence zavoda kot nepotrebne uradnike, javnost obveščal o domnevnem izgubljanju podatkov o plačanih prispevkih in posledično domnevnem prikrajšanju zavarovancev glede delovne dobe in pokojninske osnove ter napačno oziroma pomanjkljivo predstavil primer Intereurope in Pivovarne Laško v zvezi z vštevanjem dela plače, namenjenega notranjemu odkupu podjetja, v pokojninsko osnovo.

Bralcem Nedeljskega dnevnika pojasnjujemo, da navedbe v članku, ki se nanašajo na nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča RS, v celoti zavračamo kot neresnične. Zavod je kot nosilec javnih pooblastil, to je izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, zavezan delovati v skladu z zakoni, dolžan je spoštovati odločitve v sodnih postopkih, torej tudi in še posebej odločitve Ustavnega sodišča RS. V okviru nadzora zakonitega delovanja zavoda od pristojnih organov (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Računsko sodišče RS in drugih) ni bilo nikoli ugotovljeno nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča RS, pač pa ravno nasprotno. Zavod je namreč vse napore vložil v to, da so odločitve Ustavnega sodišča RS realizirane v najkrajšem času in v tej smeri deluje tudi pri izvršitvi zadnje odločbe Ustavnega sodišča RS, ki se nanaša na vštevanje dela plače, namenjenega notranjemu odkupu podjetja, v pokojninsko osnovo. V zvezi z navedbami pojasnjujemo, da je zavod v postopkih odločanja o pravici do pokojnine vedno upošteval določbe veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992, torej tako določbo 44. kot tudi 46. člena in ju nikakor ni medsebojno zamenjeval. Določba 44. člena namreč na splošno ureja način izračuna pokojninske osnove za odmero pokojnine, medtem ko 46. člen povsem natančno določa, kaj se za njen izračun ne šteje. Zakonodajalec je februarja 1996 določbo 46. člena  v delu, ki se nanaša na nevštevnost delnic, spremenil in natančno določil prejemke, ki se ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da zavod te novele ni predlagal, saj te možnosti niti nima, ker po zakonu ni upravičeni predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona.

Poleg tega Ustavno sodišče RS leta 2002 ni odločilo, da je zavod ravnal protiustavno, temveč je odločilo, da je bila določba četrte alineje 46. člena zakona v delu, v katerem se je nanašala na del plač, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup, v neskladju z Ustavo RS. Z namenom pravilne izvršitve te odločbe je zavod zaprosil Ustavno sodišče RS za dodatno odločitev o pravnih posledicah odločitve oziroma za podrobnejše pojasnilo o načinu njene izvršitve. Iz dopisa Ustavnega sodišča RS z dne 4. 10. 2002 izhaja, da dodatna obrazložitev ni potrebna. Določba, ki jo je Ustavno sodišče RS razveljavilo, se na podlagi zakona o ustavnem sodišču ne uporablja v novih postopkih, v katerih se uveljavlja in priznava pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oziroma v tistih postopkih, ki do pričetka veljavnosti odločbe Ustavnega sodišča RS še niso pravnomočno končani. Šele odločba Ustavnega sodišča RS, objavljena v Uradnem listu RS z dne 30. 4. 2015, omogoča poseg v pravnomočne odločitve o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Prav tako so neresnične navedbe glede uslužbencev zavoda, ki v okviru svojih del in nalog delo opravljajo vestno, natančno in z vso skrbnostjo, saj si zavod ves čas prizadeva za zadovoljstvo strank, ki so delo njegovih uslužbencev v letu 2015 ocenili zelo dobro (4,1).

V zvezi z domnevnim izgubljanjem podatkov o plačanih prispevkih in domnevnim prikrajšanjem zavarovancev glede delovne dobe in pokojninske osnove pa pojasnjujemo, da podatke matične evidence zavarovancev, kamor uvrščamo tudi podatke o plači oziroma osnovi, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, zavod pridobiva, obdeluje in hrani na način, predpisan z zakonom. Prav tako je z zakonom predpisan postopek, v katerem se določeni podatki popravljajo po uradni dolžnosti. Zavod kot nosilec javnih pooblastil in upravljavec podatkov matične evidence zavarovancev ne more in ne sme izgubljati podatkov, kot je to navedeno v članku avtorja Cirila Brajerja. Podatke zavodu posredujejo dajalci podatkov, ki so prav tako določeni z zakonom. V primeru g. Kraševca bi torej podatke moralo posredovati podjetje PAP v zakonsko določenih rokih, kar pa očitno ni storilo, kasneje pa je bilo zaradi uničenja dokumentacije v požaru, kot je navedeno v članku, za to prepozno. Tudi navedbe o prikrajšanju zavarovancev glede upoštevanja pokojninske dobe so neresnične, saj je za delavce v delovnih razmerjih z zakonom določeno, da se obdobja zavarovanja vštevajo v pokojninsko dobo pod pogojem, da so prispevki obračunani. V primerih, ko dokazil o plačanih prispevkih ni mogoče pridobiti, se zavarovancu obdobje zavarovanja v pokojninsko dobo všteva, res pa je, da za to obdobje ni mogoče določiti pokojninske osnove. V teh primerih se pri oblikovanju najugodnejšega zaporedja let za izračun pokojninske osnove ta obdobja preskočijo.

Glede navedb v zvezi s podjetjem Intereuropa pojasnjujemo, da Intereuropa zoper zavod ni vložila tožbe, pač pa so jih vlagali posamezniki, ki so uveljavili pravico do pokojnine, pri tem pa jim del plače, namenjen notranjemu odkupu, ni bil upoštevan pri izračunu pokojninske osnove. Na podlagi posamičnih primerov, ko je bila na sodišču ugotovljena vštevnost teh delov plače v pokojninsko osnovo, se je izoblikovala sodna praksa, ki ji je zavod sledil tako, da je v letu 2008 ponovno opravil revizijo podatkov za obdobje notranjega odkupa in od takrat dalje se vsem zaposlenim Intereurope ta del plače upošteva v pokojninsko osnovo. Za tiste, ki so pravico do pokojnine uveljavili pred ponovno revizijo, je zavod pokojnino ponovno odmeril po uradni dolžnosti, z učinkom od 1. 7. 2015 dalje, kot je to odločilo Ustavno sodišče RS.

V zvezi z navedbami glede Pivovarne Laško pa je treba pojasniti, da je Pivovarna Laško zoper odločbo o ugotovitvah revizije, s katero je zavod dele plač, namenjene notranjemu odkupu, izločil iz podatkov za odmero pokojnine, vložila tožbo. Sodišče je odločbe o ugotovitvah revizije odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponoven postopek zavodu, z napotkom, da se ponovno opravi revizija podatkov o plači za obdobje, ko je v podjetju potekalo lastninsko preoblikovanje. V ponovni reviziji je bilo na podlagi naknadno predložene dokumentacije ugotovljeno, da gre pri notranjemu odkupu za sestavni del plače in se tudi ta del plače upošteva za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. Ponovna revizija je bila opravljena v letu 2004 in od takrat dalje se vsem zaposlenim Pivovarne Laško ta del plače upošteva v pokojninsko osnovo. Tistim, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred letom 2004, pa je zavod pokojnino ponovno odmeril po uradni dolžnosti, prav tako z učinkom od 1. 7. 2015 dalje.

Zato bi bilo korektno, da bi avtor pred objavo prispevka pridobil tudi odziv zavoda na navedene očitke.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije