
07.05.2026
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na današnji seji, ki je bila sklicana na pobudo predstavnikov sindikalnih zvez oziroma konfederacij, obravnaval predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil dne 10. 4. 2026 vložen v Državni zbor RS.
Svet zavoda se je seznanil s predlogom Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki vsebuje naslednje posege v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja: kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7.500 EUR; avtomatično prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ter prejemanje 100 % pokojnine poleg 100 % plače za tiste delavce, ki bi ob strinjanju delodajalca nadaljevali z delovnim razmerjem po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev; znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance v statusu s. p. in kmetje iz 60 % povprečne plače v Republiki Sloveniji na 45 % minimalne plače ob hkratni ohranitvi vseh solidarnostnih redistribucij iz sistema (odmera pokojnine najmanj od 76,5 % povprečne plače v Republiki Sloveniji).
Današnje seje se niso udeležili predstavniki delodajalskih združenj. Prisotni člani Sveta zavoda menijo, da bi moral biti predlog zakona obravnavan širše, saj posega v temeljne principe in načela delovnopravnega ter pokojninskega sistema. Svet zavoda ocenjuje, da takšni posegi v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomenijo rušenje temeljnih načel sistema ter so v nasprotju s temeljnimi cilji pravkar sprejete pokojninske reforme. Predlagana ureditev ni ustrezno uravnotežena in predstavlja tveganje za dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremembe institutov bi namreč imele znatne finančne posledice, ocenjene na več kot 640 milijonov evrov letno.
Dvojni status postavlja pod vprašaj načelo medgeneracijske solidarnosti, na kateri pokojninski sistem temelji. V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja je že uvedenih več institutov, ki urejajo dvojni status, med njimi pravica do delne pokojnine, ponovni vstop v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine, začasno in občasno delo upokojencev. Predlog uvedbe najvišje osnove za prispevke v višini 7.500 € povečuje regresivnost sistema, saj bi zavarovanci z višjimi dohodki prispevali manj kot zavarovanci s srednjimi dohodki. Znižanje najnižjih prispevkov za samozaposlene in kmete s 60 % povprečne plače na 45 % minimalne plače ustvarja neenako obravnavo med zavarovanci in lahko vodi v dodatno prestrukturiranje trga dela zgolj iz razlogov optimizacije prispevkov.
Sprejet je bil sklep, da Svet zavoda nasprotuje navedenim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema. Svet zavoda je vodstvu zavoda naložil pripravo analize predlaganih ukrepov tako na strani prihodkov kot odhodkov zavoda, ob upoštevanju več možnih scenarijev (% delavcev, ki bi s soglasjem delodajalca opravljali delo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev: 0 %, 25 %, 50 %, 75 %, 100 %). Svet zavoda poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da na podlagi 12.a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Inštitut za ekonomska raziskovanja pripravi izračun ter analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninske in invalidskega zavarovanja.